Franja

Zadetki iskanja

  • lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

    lit de mort smrtna postelja
    lit nuptial poročna postelja
    lit pliant zložljiva postelja
    lits-jumeaux zakonski postelji
    chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
    ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
    descente féminin de lit predposteljnik
    wagon-lits masculin spalni voz
    au saut du lit pri vstajanju
    enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
    par lits plast na plast
    aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
    cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
    faire lit à part, deux lits ločeno spati
    faire son lit postlati si
    garder le lit bolan v postelji ležati
    mourir dans son lit umreti naravne smrti
    prendre le lit leči v posteljo
    comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal
  • ljubézen amour moški spol , affection ženski spol ; (nežna) tendresse ženski spol

    čutna ljubezen amour sensuel
    bratovska (materinska, otroška) ljubezen amour fraternel (maternel, filial)
    platonična ljubezen amour platonique
    strastna ljubezen amour passionné, passion ženski spol
    ljubezen do bližnjega amour du prochain
    ljubezen do domovine amour de la patrie
    iz ljubezni par amour
    ljubezen je slepa l'amour est aveugle (ali voit tout en beau)
    razkritje ljubezni déclaration ženski spol d'amour
    ljubezen na prvi pogled le coup de foudre
    sreča v igri, nesreča v ljubezni (šaljivo) heureux au jeu, malheureux en amour (ali familiarno en ménage)
    stara ljubezen ne zarjavi on revient toujours à ses premières amours
  • ljudjé gens moški spol množine ali ženski spol množine , monde moški spol , hommes moški spol množine , public moški spol , foule ženski spol

    ljudje božji bonnes gens
    dobri ljudje braves gens
    majhni ljudje les petites gens, le petit (ali menu) peuple
    mladi ljudje les jeunes gens
    pošteni ljudje honnêtes gens
    stari ljudje vieilles gens
    ubogi ljudje les gens pauvres, les pauvres, le pauvre monde, les pauvres gens
    vsi ljudje tous les gens
    ljudje to pravijo, govorijo on le dit
    kaj bodo rekli ljudje k temu? qu'en dira-t-on?, qu'en diront les gens?
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

    une lourde tâche težka naloga
    lourde faute težka, huda, groba napaka
    aliment masculin lourd težka jed
    artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
    huile féminin lourde težko olje
    industrie féminin lourde težka industrija
    temps masculin lourd soparno vreme
    odeur féminin lourde močan, oster vonj
    marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
    poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
    avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
    avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
    peser lourd biti težak (nad poprečjem)
    cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
    il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
    lourd de conséquences težkih posledic
    lourd de promesses mnogo obetajoč
  • lunette [lünɛt] féminin (= lunette d'approche) daljnogled; okroglo strešno okence; odprtina v straniščnem sedežu; (= lunette astronomique) teleskop

    lunettes pluriel, paire féminin de lunettes očala, naočniki; plašnice (za konja)
    lunettes d'automobiliste, contre la neige, protectrices, solaires (ali: de soleil) šoferska, protisnežna, zaščitna, sončna očala
    châsse féminin de lunettes okvir za očala
    étui masculin à lunettes etui, tulec za očala
    serpent masculin à lunettes naočarka (kača)
    il a mis ses lunettes de travers (figuré) on je na nepravi poti, se moti
    regarder par le gros bout de la lunette (figuré) pomanjševati, podcenjevati
    se servir de la bonne lunette (figuré) spoznati se (na)
    mettez, chaussez mieux vos lunettes! pazite malo bolje! poglejte bolje!
  • machine [mašin] féminin stroj; motor; mehanizem; pogonska naprava; lokomotiva; letalo; familier bicikel; figuré avtomat, orodje (brez volje); človek (otrok) navade; familier oné, stvar; vieilli zvijača, mahinacija; vieilli genialno delo

    fait à la machine narejen s strojem, strojni
    une grande machine delo (slika, kip) zelo velikih dimenzij
    machine à additionner et à soustraire stroj za seštevanje in odštevanje
    machines agricoles poljedelski stroji
    machine à calcul(er) (électronique) (elektronski) računalnik
    machine à coudre, à écrire, à laver, à meuler šivalni, pisalni, pralni, brusilni stroj
    machine à écrire portative potovalni pisalni stroj
    machine électro-comptable električni računski stroj
    machine de guerre vojni, uničevalni stroj
    machine d'imprimerie, à traduire, à tricoter, à vapeur tiskarski, prevajalni, pletilni, parni stroj
    machine infernale peklenski stroj
    machine à laver la vaisselle, machine lave-vaisselle pomivalni stroj
    machine motrice pogonski stroj
    machine en panne pokvarjen stroj
    machine à polycopier stroj za razmnoževanje (npr. skript)
    (vieilli) machine ronde Zemlja
    machine routière cestni gradbeni stroj
    machine à semer sejalni stroj, sejalnica
    machine à stenographier stroj za stenografiranje
    machine (à écrire) volante elektronski pisalni stroj
    atelier masculin de construction de machines delavnica, tovarna strojev
    construction de machines izdelovanje, konstruiranje strojev
    graisse féminin, huile féminin de machines strojna mast, strojno olje
    salle féminin de machines hala za stroje
    écrire, (fum) taper à la machine pisati s pisalnim strojem, tipkati
    faire machine en arrière (železnica) nazaj, ritensko voziti
    il est une simple machine entre les mains de ses amis on je le slepo orodje v rokah svojih prijateljev
    mettre une machine en marche spraviti stroj v pogon
  • mal1 [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

    de mal en pis vedno slabše, hujše
    tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
    pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
    pas mal de (familier) (kar) precéj
    mal à propos ob nepravem času, neugodno
    ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
    il est au plus mal on je že pri kraju
    aller de mal en pis priti z dežja pod kap
    être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
    je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
    être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
    être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
    se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
    mal lui en prit posledice so bile hude zanj
    parler mal de quelqu'un obrekovati koga
    prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
    s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
    se porter mal slabo se počutiti
    prendre mal vzeti za zlo
    être mal à l'aise neugodno se počutiti
    cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
    tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
    je me trouve mal slabo mi je
    se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
    emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
    bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi
  • mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

    mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
    mal caduc, haut mal božjast
    mal de cœur (populaire), médecine slabost
    mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
    mal d'enfant porodne bolečine
    mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
    mal du pays domotožje
    il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
    il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
    quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
    cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
    avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
    avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
    j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
    choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
    dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
    se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
    il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
    faire mal boleti
    faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
    se faire du mal udariti se; trpeti škodo
    prendre mal nakopati si bolezen
    prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
    vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti
  • malvenu, e [malvnü] adjectif, juridique neupravičen (à do, za); neumesten

    il est malvenu à me juger on nima pravice soditi o meni
  • maníra manière ženski spol , procédé moški spol , façon ženski spol ; (v umetnosti) style moški spol ; (vedenje) manières ženski spol množine , façons ženski spol množine

    lepe manire belles (ali bonnes) manières
    slabe manire mauvaises manières
    on nima manire il manque de manières (ali d'usage, d'éducation)
  • marionnette [-rjɔnɛt] féminin lutka (tudi figuré), marioneta; figuré oseba brez svoje volje, orodje, igrača v tujih rokab, technique škripčevje; lutkovno gledališče

    joueur masculin de marionnettes lutkar
    théâtre masculin de marionnettes lutkovno gledališče
    il est une vraie marionnette entre les mains de sa femme on je prava lutka, igrača v rokah svoje žene
  • marteau [marto] masculin kladivo (tudi sport, musique, anatomie); tolkačna vratih; adjectif, populaire, invariable nor, prismojen

    entre le marteau et l'enclume v škripcih, v stiski
    marteau de forge kovaško kladivo
    la faucille et le marteau srp in kladivo
    requin masculin marteau kladovnica (riba)
    lancement, lancer masculin du marteau (sport) met kladiva
    avoir un coup de marteau ne biti čisto pri pravi pameti
    être marteau (populaire) biti prismojen, nor
    passer sous le marteau (figuré) priti na boben
    il a reçu un coup de marteau sur la tête on ni uravnovešen
  • merle [mɛrlə] masculin kos (ptič)

    merle blanc (figuré) bela vrana
    un vilain merle, (ironično) un beau merle zoprn, grd človek, »lep« ptiček
    jaser comme un merle kar naprej, neprestano govoriti
    siffler comme un merle žvižgati kot kos
    fin merle lisjak, zvitorepec
    faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili vrag muhe žre
  • mesquinerie [-kinri] féminin ozkosrčnost, malenkostnost; stiskaštvo, skopost, umazanost; podlost

    il est incapable d'une telle mesquinerie on ni zmožen take nizkotnosti
  • métal, aux [metal, to] masculin kovina; figuré snov

    métal anglais zlitina cinka in antimona
    métal blanc bela kovina
    métal brut, cru surova kovina
    métal de cloche zvonovina
    métal coulé kovinski zlitek
    métal léger lahka kovina
    métal précieux draga, žlahtna kovina
    industrie féminin des métaux kovinska industrija
    je sais de quel métal il est vem, kakšne vrste človek je on
  • mettre* [mɛtrə] verbe transitif položiti, postaviti, dejati; vtakniti; obleči (un vêtement, ses gants obleko, rokavice); natakniti (ses lunettes si očala); spraviti; napisati (une adresse naslov); rabiti

    la viande a mis longtemps à cuire meso je rabilo precej časa, da se je skuhalo
    se mettre začeti (à travailler delati)
    s'y mettre lotiti se (dela)
    (sport) ils leur ont mis 5 buts à 0 pet golov so jim zabili
    le mettre à quelqu'un (familier) koga imeti za norca, norčevati se iz koga
    n'avoir rien à se mettre, à se mettre sous la dent ne imeti česa obleči, za pod zob
    ne savoir où se mettre ne vedeti, kam bi se dejali
    se mettre à l'abri poiskati zavetje, zavarovati se (de pred)
    se mettre d'accord zediniti se, sporazumeti se
    se mettre à l'aise udobno si narediti
    mettre en apprentissage dati v uk
    se mettre après quelqu'un nobenega miru komu ne dati
    mettre aux arrêts aretirati
    se mettre en avant zriniti se naprej
    mettre au ban (figuré) izobčiti koga (kot brezpravnega)
    mettre à bas podreti
    mettre bas odložiti, sleči (obleko), militaire položiti (orožje); skotiti (mladiče); odvreči rogovje (o jelenu)
    mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un metati komu polena pod noge
    se mettre au beau zjasniti se (vreme)
    se mettre à la besogne lotiti se dela, spraviti se na delo
    se mettre bien ne živeti slabo
    mettre on boîte (familier) nagajati
    mettre un bouchon à quelqu'un zamašiti komu usta
    mettre à bout gnati do skrajnosti, do kraja
    mettre les bouts, les bâtons (populaire) oditi
    mettre en bouteilles ustekleničiti, figuré dobro shraniti
    mettre en branle spraviti v gibanje
    mettre en cause (figuré) dvomiti, sumiti
    mettre quelqu'un hors de cause ustaviti postopek proti komu
    se mettre la ceinture (figuré) pas si zadrgniti
    mettre à la charge de quelqu'un obremeniti koga
    mettre la charrue devant les bœufs napačno začeti, se lotiti
    se mettre en chemise vse sleči razen srajce
    mettre en, hors circuit vključiti, izključiti (tok)
    mettre au clair razčistiti
    mettre en code (automobilisme) zastreti (luči)
    se mettre en colère razjeziti, ujeziti se
    mettre le comble à quelque chose (figuré) postaviti, položiti krono, kronati kaj
    mettre en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) zvezati
    mettre en compte vstaviti v račun, vračunati
    mettre au concours razpisati (mesto)
    mettre à contribution obdavčiti
    mettre de côté dati ob, na stran; varčevati
    mettre quelqu'un au courant sproti poročati komu, ga obveščati
    se mettre au courant d'un travail vživeti se v delo
    se mettre debout vstati
    mettre dedans (familier) opehariti, speljati na led, oslepariti
    se mettre dedans (figuré) iti na led
    mettre quelqu'un dehors postaviti koga pred vrata
    mettre au désespoir spraviti koga v obup
    se mettre au-dessus de quelque chose ne gledati na kaj, iti preko česa
    se mettre devant stopiti naprej
    se mettre en devoir (de faire quelque chose) smatrati za svojo dolžnost (da kaj napravimo)
    se mettre au diapason de quelque chose vživeti se v kaj
    mettre à la disposition de quelqu'un dati na voljo komu
    mettre le doigt dessus pravilno, dobro pogoditi
    se mettre le doigt dans l'œil urezati se, zelo se zmotiti
    mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj
    se mettre dans de beaux draps spraviti se, zabresti v težaven položaj
    se mettre à l'eau iti v vodo, kopati se
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) postati manj zahteven
    mettre à l'école dati v šolo
    se mettre à l'écoute poslušati (radio)
    mettre par écrit spraviti, dati na papir, napisati
    mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
    mettre en émoi razburiti
    mettre à l'enchère, aux enchères dati na dražbo
    se mettre bien, mal ensemble dobro, slabo se razumeti
    se mettre dans tous les états pošteno se razburiti
    mettre à l'épreuve preizkusiti, dati, postaviti na preskušnjo
    mettre en évidence poudariti
    mettre au fait obvestiti, poučiti (de o)
    mettre au feu zažgati (à quelque chose kaj), povzročiti požar
    mettre à fin privesti do konca
    mettre fin à quelque chose narediti čemu konec
    se mettre en frais nakopati si stroške
    mettre un frein à quelqu'un, à quelque chose brzdati koga, zavirati kaj
    mettre en fuite pognati v beg
    mettre en gage zastaviti
    mettre en garde contre (po)svariti pred
    se mettre en garde čuvati se, paziti se (contre quelque chose česa)
    se mettre à genoux poklekniti
    se mettre en grève začeti stavko, začeti stavkati
    (se) mettre au hasard izpostaviti (se) (de quelque chose čemu)
    mettre haut (figuré) povzdigniti v nebo
    mettre à l'heure naravnati (uro)
    mettre trois heures (à faire quelque chose ) (po)rabiti tri ure (da smo kaj naredili, da naredimo)
    mettre quelqu'un hors de lui, de ses gonds razkačiti koga
    mettre de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
    mettre à jour spraviti na tekoče, napraviti ažurno
    mettre au jour spraviti na dan
    mettre en jugement, en justice postaviti, spraviti pred sodišče
    mettre en liberté spustiti na svobodo
    mettre en ligne (militaire) postaviti v bojno črto
    mettre en ligne de compte upoštevati
    se mettre au lit leči v posteljo
    mettre la main à quelqu'un položiti roko na koga
    mettre la main sur quelque chose zaseči kaj
    mettre la dernière main sur quelque chose dokončati kaj
    mettre la main au feu položiti roko v ogenj (pour za)
    mettre la main à la pâte (sam) prijeti za, lotiti se (dela)
    se mettre mal slabo se obláčiti
    mettre en marche, en mouvement spraviti v tek, v gibanje
    mettre quelqu'un à même pomagati komu (de k), omogočiti komu
    mettre à la mer spustiti, poriniti v morje (ladjo, čoln)
    se mettre en mesure podvzeti ukrepe
    mettre à la mode spraviti v modo
    mettre quelqu'un de moitié (commerce) dati komu polovično udeležbo
    mettre au monde roditi
    mettre à mort vzeti življenje, usmrtiti
    mettre au mur postaviti ob zid, ustreliti
    mettre en musique uglasbiti
    mettre quelqu'un au pied du mur komu nobenega izhoda ne pustiti
    y mettre du mystère biti skrivnosten
    mettre à néant (juridique) razveljaviti, zavreči, zavrniti
    mettre (un brouillon) au net prepisati (koncept) na čisto
    mettre dans le noir zadeti v črno
    mettre à nu razgaliti
    mettre tous les œufs dans un panier (figuré) staviti vse na eno karto
    mettre en œuvre izkoriščati, uporabljati; izvršiti
    mettre tout en œuvre napeti vse strune, uporabiti vsa sredstva
    se mettre à l'œuvre iti na delo, lotiti se dela
    mettre en ordre, mettre (bon) ordre à quelque chose spraviti kaj v red
    mettre sur la paille spraviti na beraško palico
    mettre à part dati ob, na stran; izločiti
    se mettre de la partie pridružiti se, udeležiti se, sodelovati
    mettre sur le pavé postaviti (uslužbenca) na cesto
    se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se v kožo, na položaj kake osebe
    se mettre en peine potruditi se (de za)
    mettre en pension upokojiti
    mettre en perce odčepiti (sod), nastaviti (pivo)
    mettre en pièces razkosati, zdrobiti
    mettre en pièces détachées razstaviti
    mettre à pied odpustiti (iz službe), odstaviti, odstraniti s službenega mesta
    mettre sur pied postaviti, spraviti na noge, pokonci
    mettre sur une fausse piste spraviti na napačno sled
    se mettre à la place de quelqu'un postaviti se v položaj kake osebe
    y mettre plein les gas (automobilisme) dati poln plin
    mettre au point urediti, razjasniti, pojasniti (stvar) naravnati (napravo)
    mettre les points sur les i biti zelo natančen in vesten
    mettre quelqu'un à la porte vreči koga skozi vrata
    se mettre à la portée de quelqu'un prilagoditi se komu, ravnati se po kom
    mettre à la poste oddati (pismo) na pošti
    mettre en pratique prestaviti, postaviti v prakso
    mettre en présence kontrolirati
    mettre en prison vtakniti v ječo, v zapor
    mettre à prix razpisati nagrado (quelque chose za kaj)
    mettre à profit izkoristiti
    se mettre sur son quant à soi biti zelo rezerviran, delati se zelo važnega
    se mettre en quatre vse narediti, vse sile napeti (pour za)
    mettre en question dvomiti, sumiti (quelque chose o čem)
    se mettre en quête začeti iskati
    mettre à la raison spraviti k pameti
    se mettre à la raison pomiriti se in premisliti
    se mettre en rapport, en communication stopiti v zvezo (avec quelqu'un s kom)
    mettre au rebut odvreči; vreči v koš
    se mettre en règle avec quelqu'un poravnati se, pomiriti se s kom
    mettre à la retraite upokojiti
    se mettre en roule kreniti na pot, odriniti
    mettre à, dans la rue postaviti na ulico (najemnika)
    mettre sous scellés zapečatiti
    mettre à la scène (théàt) postaviti na oder, uprizoriti
    mettre en scène inscenirati, uprizoriti
    se mettre en scène postaviti se v pozo, pritegniti poglede
    se mettre sur son séant sesti pokonci, zravnati se v postelji
    mettre à sec (p)osušiti; izčrpati (tudi figuré)
    se mettre à sec (figuré) osušiti se, porabiti ves svoj denar
    mettre quelqu'un sur la sellette (figuré) vzeti koga v roke
    mettre sens dessus dessous postaviti vse na glavo
    mettre hors de service izločiti iz obrat(ovanj)a
    (y) mettre du sien prispevati svoj del
    mettre en supplice dati na natezalnico (tudi figuré)
    mettre sur quelqu'un (figuré) več ponuditi kot kdo drug
    mettre quelque chose sur soi vzeti kaj nase; péjoratif obesiti nase (nakit, obleko)
    mettre la table, le couvert pogrniti mizo
    se mettre à table sesti k obedu; argot priznati; ovaditi
    mettre sur le tapis spraviti na tapeto
    mettre un terme à quelque chose napraviti čemu konec, ustaviti kaj
    mettre à terre postaviti, položiti na tla; marine izkrcati
    él radio ozemljiti
    se mettre à la tête postaviti se na čelo
    se mettre quelque chose en tête, en fantaisie vbiti si kaj v glavo
    se mettre en toilette lepo se obleči
    mettre le tout pour le tout energično nastopiti, izsiliti odločitev
    se mettre en train vstopiti v vlak
    se mettre au travail lotiti se dela
    se mettre sur son trente-et-un (familier) obleči lepo, svečano obleko
    se mettre en usage postati običajen
    mettre en valeur v pravo luč postaviti, uveljaviti, dati pravo veljavo (quelque chose čemu)
    mettre en vapeur dati pod paro
    mettre en vedette postaviti na vidno mesto, razkazovati; typographie poudariti (z razprtim tiskom ipd.)
    mettre en vente dati, ponuditi na prodaj
    mettre en vigueur uveljaviti
    mettre en vogue lansirati (v javnost)
    mettre sur la voie pomagati na noge (quelqu'un komu)
    mettre aux voix dati na glasovanje
    mettre de la bonne volonté pokazati dobro voljo
    en mettre plein la vue impresionirati, bahati se (s svojimi uspehi)
    mettons que ... recimo, vzemimo, da ...
    (familier) qu'est-ce qu'ils se sont mis! kako so se stepli!
  • midi [midi] masculin poldan; jug; južne dežele

    le Midi južna Francija; južna Evropa
    le Midi de l'Angleterre južna Anglija
    à midi (précis) (točno) opoldne
    au midi na jugu, južno (de od)
    ce midi danes opoldne
    en plein midi pri belem poldnevu
    vers midi, sur le midi proti poldnevu
    vers le midi proti jugu, v južni smeri
    midi de la vie srednja življenjska doba polne zrelosti
    appartement masculin exposé au midi proti jugu obrnjeno stanovanje
    édition féminin de midi opoldanska izdaja dnevnika
    fruits masculin pluriel du midi južno sadje
    midi est sonné poldan je odzvonilo
    il est midi (sonné) (populaire) nič se ne da več napraviti! konec s tem! tega ne verjamem!
    chercher midi à quatorze heures (figuré) iskati, videti težave, kjer jih ni
    il est du Midi on je iz južne Francije
    prendre un cachet matin, midi et soir (médecine) vzeti prašek zjutraj, opoldne in zvečer
  • mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

    le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
    le mieux najboljše; médecine izboljšanje
    le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
    au mieux, le mieux du monde najboljše
    à qui mieux mieux (kot) za stavo
    de son mieux kolikor se da, kar najbolje
    de mieux en mieux vedno bolje
    du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
    faute de mieux ker, če ni boljšega
    en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
    mieux que personne bolje kot sploh kdo
    le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
    pour mieux dire bolje, točneje rečeno
    pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
    tant mieux toliko bolje
    on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
    encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
    acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
    aimer mieux rajši imeti
    aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
    changer en mieux spremeniti se na bolje
    le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
    être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
    cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
    elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
    tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
    le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
    je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
    ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
    espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
    faire mieux bolje napraviti
    je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
    tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
    valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
    il vaut mieux bolje je
    il y a du mieux gre (že) bolje
    il y a mieux que cela! še več kot to!
    voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
    le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
    mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli