Franja

Zadetki iskanja

  • kŕtov de (la) taupe, de(s) taupes

    krtovi rovi galeries ženski spol množine de taupes
    iti v krtovo deželo (figurativno) s'en aller au royaume des taupes, mourir
  • krúh pain moški spol

    bel kruh pain blanc
    črn, mešan, otrobov kruh pain bis, gris, «noir»
    kruh iz grobe moke in otrobov pain complet
    pšenični (rženi, ovseni, ajdov) kruh pain de froment (de seigle, d'avoine, de sarrasin)
    domač (kmečki, pekovski) kruh pain de ménage (de campagne, de boulanger)
    svež (star) kruh pain frais (dur ali rassis)
    dietičen kruh pain de régime
    pražen, popečen kruh pain grillé
    mlečni kruh pain au lait
    naš vsakdanji kruh notre pain quotidien (ali de chaque jour)
    hlebe ckruha miche ženski spol de pain
    (dolga) štruca kruha pain long
    vojaški kruh, komis pain de munition
    kos (rezina) kruha morceau moški spol (tranche ženski spol) de pain
    služiti si kruh gagner son pain (ali sa vie)
    iti s trebuhom za kruhom aller chercher un gagne-pain à l'étranger
    zarečenega kruha se največ poje on doit souvent changer un jugement trop hâtif
  • kúra (kokoš) poule ženski spol

    mlada kura poulette ženski spol
    divja kura poule de bruyère
    vodna kura poule d'eau
    iti s kurami spat (figurativno) se coucher avec les poules (ali très tôt)
  • lacs [la] masculin vrvica, zanka

    rendre des lacs à quelqu'un komu past nastaviti
    tomber dans le lacs iti ali pasti v past
  • laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

    avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
    c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
    ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
    laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
    laisser voir pokazati
    laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
    laisser tomber spustiti(na tla)
    laisser de côté, à part pustiti ob strani
    laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
    ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
    laisser à penser dati misliti
    laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
    ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
    cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
    laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
    laisser tranquille pustiti na miru
    laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
    se laisser prepustiti se
    se laisser aller zanemariati se
    se laisser aller à spozabiti se
    se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
    se laisser faire ne se upirati, pristati na
    se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
    se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
    laisser là pustiti na cedilu
    laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
    laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
    se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
    laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
    je vous laisse (familier) (zdaj) grem
    laissez (donc)! pustite (vendar) to!
    cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
    cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
    il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
    il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
    laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi
  • lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

    en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
    en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
    au lieu de namesto
    au lieu que namesto da, medtem ko
    en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
    lieu commun banalnost, trivialnost
    lieu de naissance rojstni kraj
    lieu de travail delovno mesto
    lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
    lieu du domicile kraj stalnega bivališča
    lieu de pélerinage božja pot
    lieu de la scène prizorišče
    lieu de rassemblement zbirališče
    lieu du supplice morišče
    lieu touristique turističen kraj
    lieu de départ odhodni kraj
    lieu de destination namenilni kraj
    en lieu de sûreté na varnem
    lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
    lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
    mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
    les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
    en tous lieux vsepovsod
    en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
    sur les lieux na mestu
    se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
    avoir lieu vršiti se, goditi se
    avoir lieu de imeti povod za
    n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
    il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
    s'il y a lieu če bo treba
    il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
    donner lieu dati povod, povzročiti
    donner lieu de upravičevati, dovoljevati
    ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
    tenir lieu de nadomestiti
  • ligne [linj] féminin črta; linija; proga; vrsta, red; ribnica (priprava); figuré smer, smernica; familier vitka linija

    dans la ligne (politique) na liniji
    hors ligne izreden
    ligne verticale, oblique, courbe navpična, poševna, kriva črta
    ligne à voie normale, étroite, à double voie, à voie unique normalna, ozkotirna, dvotirna, enotirna železniška proga
    ligne de démarcation razmejitvena rta
    ligne (équinoxiale) ekvator
    en ligne droite v ravni črti
    ligne de partage des eaux razvodnica
    ligne de tir strelna črta
    ligne téléphonique, télégraphique telefonska, telegrafska linija
    ligne à haute tension linija (vod) visoke napetosti
    ligne de chemin de fer železniška proga
    ligne aérienne, d'autobus letalska, avtobusna proga
    tête féminin de ligne izhodiščna postaja
    ligne de tête prva vrsta, naslovna vrsta
    avion masculin de ligne linijsko letalo
    pilote masculin de ligne pilot transportnega letala
    pêche à la ligne ribolov s trnkom
    baptême masculin de ligne krst na ekvatorju
    ouvrier masculin de la ligne progovni delavec
    aller, mettre à la ligne začeti novo vrsto
    à la ligne! novo vrsto!
    dépasser la ligne predaleč iti
    avoir de la ligne (familier) nekaj predstavljati, biti imeniten
    être battu sur toute la ligne biti popolnoma poražen
    être en ligne (militaire) biti v bojni črti; sport biti pripravljen za tekmovanje
    écrire quelques lignes napisati nekaj vrstic
    entrer en ligne de compte priti v poštev, biti važen, igrati vlogo
    faire entrer en ligne de compte upoštevati, v poštev vzeti
    garder sa ligne ohraniti vitko linijo
    lire entre les lignes brati med vrsticami
    mettre la dernière ligne à un article končati članek
    placer sur la même ligne (figuré) postaviti na isto stopnjo
    journaliste qui tire à la ligne časnikar, ki podaljšuje svoj članek, ki je plačan od vrst
  • límanica (nav. mn.) gluau(x) moški spol, (množina) , pipeau(x) moški spol, (množina)

    ujeti na limanice prendre à la glu, engluer
    iti na limanice (figurativno) se laisser duper (ali berner, engluer), tomber dans le piège (ali familiarno dans le panneau)
  • lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

    lit de mort smrtna postelja
    lit nuptial poročna postelja
    lit pliant zložljiva postelja
    lits-jumeaux zakonski postelji
    chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
    ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
    descente féminin de lit predposteljnik
    wagon-lits masculin spalni voz
    au saut du lit pri vstajanju
    enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
    par lits plast na plast
    aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
    cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
    faire lit à part, deux lits ločeno spati
    faire son lit postlati si
    garder le lit bolan v postelji ležati
    mourir dans son lit umreti naravne smrti
    prendre le lit leči v posteljo
    comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • lòv chasse ženski spol , prise ženski spol , capture ženski spol ; (ribji) pêche ženski spol ; figurativno poursuite ženski spol

    mali, nizki, (veliki, visoki) lov chasse au menu gibier ali petite vénerie (chasse au grand gibier ali grande vénerie)
    divji lov braconnage moški spol
    lov na divje prašiče (race) chasse au sanglier (aux canards sauvages)
    lov na lisice (volkove) chasse au renard (aux loups)
    peklenski lov (mitologija) la chasse sauvage (ali infernale)
    podvodni lov chasse sous-marine
    lov na zajce chasse au lièvre
    čas za lov saison ženski spol de la chasse
    prepovedan lov chasse interdite
    lov na uspeh (bogastvo, srečo) poursuite du succès (de la richesse, du bonheur)
    iti na lov aller à la chasse
  • lundi [lœ̃di] masculin ponedeljek

    Lundi gras pustni ponedeljek
    faire le lundi, fêter saint Lundi (populaire) praznovati ponedeljek, ne iti na delo v ponedeljek
  • lúža flaque ženski spol d'eau, mare ženski spol

    blatna luža bourbier moški spol
    iti čez (veliko) lužo aller en Amérique
    (velika) luža l'Océan Atlantique
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

    à la maison doma, domov
    maison d'accouchement porodnišnica
    maison affiliée podružnično podjetje
    maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
    maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
    maison d'ameublement trgovina s pohištvom
    maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
    maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
    maison de banque bančno podjetje
    maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
    maison de campagne podeželska hiša
    maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
    maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
    maison de chasse lovska hiša
    maison close bordel, javna hiša
    maison de commission komisijska trgovina
    maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
    maison de convalescents okrevališče
    maison de couture modni (šivalni) salon
    maison d'éditions založba
    maison d'éducation vzgojni zavod; internat
    maison élevée stolpnica
    maison d'enfants dom za otroke
    maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
    maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
    maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
    maison d'habitation stanovanjska hiša
    maison individuelle individualna hiša
    maison de jeu igralnica
    maison jumelée hiša dvojček
    maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
    maison de maître gosposka hiša
    maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
    maison mitoyenne vrstna hiša
    maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
    maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
    maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
    maison de peuple županstvo
    maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
    maison de prêt zastavljalnica
    maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
    maisons en rangée vrstne hiše
    maison de rapport najemninska hiša
    maison religieuse samostan
    maison de repos dom počitka, penzijon
    maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
    maison de santé zasebna klinika
    maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
    maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
    maison de sport športna trgovina
    maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
    maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
    maison de ville mestna hiša, rotovž
    maison pour week-end (hiša za) vikend
    ami masculin de la maison hišni prijatelj
    fait à la maison doma pečen, domač
    gens masculin pluriel de maison služinčad
    gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
    îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
    maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
    pâté masculin maison domača pašteta
    règlement masculin de maison hišni red
    tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
    aller à la maison iti domov
    avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
    entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
    être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
    la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
    faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
    rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
    tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
    tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
    les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda
  • mánce

    igrati se, iti se, loviti se mance (slepe miši) jouer à (ali au) colin-maillard
  • maquis [maki] masculin mediteransko grmovje, hosta; figuré zapletenost, zavozlanost (de la procédure pravnega postopka); malo dostopen kraj, kjer so se skrivali francoski partizani med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni; organizacija francoskega odporniškega gibanja

    prendre le maquis (politique) priključiti se partizanom, iti v partizane; skriti se v hosto pred policijo (npr. korziški banditi)
  • maraude féminin, maraudage masculin [marod, -daž] kraja, tatvina sadja, sadežev na polju, perutnine na kmetijah

    taxi masculin en maraude taksi, ki počasi kroži po ulicah in išče kliente
    ce taxi fait la maraude ta taksi išče kliente zunaj svojega parkirnega mesta
    aller à la maraude, être en maraude iti krast, krasti sadje, sadeže na polju, na vrtovih, po kmetijah
  • marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

    (à) bon marché poceni; brez truda
    à meilleur marché ceneje
    par-dessus le marché povrhu
    Marché commun Skupni trg
    marché couvert pokrita tržnica (hala)
    marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
    marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
    marché étranger, extérieur zunanji trg
    marché libre prosti trg
    marché national domači, notranji trg
    marché noir črna borza
    marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
    marché d'outre-mer čezmorski trg
    marché aux puces starinarski trg
    marché de rencontre priložnosten nakup
    marché du travail borza dela
    cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
    économie féminin de marché tržno gospodarstvo
    étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
    habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
    jour masculin de marché tržni dan
    produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
    aller au marché iti na trg
    conclure, faire un marché skleniti kupčijo
    être coté sur le marché notirati na tržišču
    faire son marché sam nakupovati
    faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
    faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
    inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
    jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
    mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
    refouler du marché izriniti s trga
    rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
    s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
    marché conclu! (kupčija) velja! drži!
    c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
    le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago