intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj
avec intention namenoma, namerno
bonne, mauvaise intention dober, slab namen
à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
à cette intention v ta namen
à mauvaise intention v zli nameri
sans intention nenamerno
avoir l'intention de imeti namen, nameravati
avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
taire ses intentions molčati o svojih naklepih
(juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov
 Zadetki iskanja
-  jardin [žardɛ̃] masculin vrt
 jardin fruitier sadovnjak
 jardin potager, maraîcher vrt za zelenjavo
 jardin de fleurs, botanique, zoologique cvetlični, botanični, živalski vrt
 jardins publics javni park
 jardin d'enfants otroški vrtec
 jardin-restaurant vrtna restavracija
 jardin d'hiver zimski vrt
 jardin sur comble vrt na strehi
 jardin sec herbarij
 faire de quelque chose comme des choux de son jardin ravnati s čim, kot da bi to bilo naše
 jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un koga direktno ali indirektno napasti, zlasti z žaljivimi besedami
 c'est une pierre dans mon jardin to meri name, to velja meni
-  jeter [žəte] verbe transitif vreči, zagnati, metati, (za)lučati
 jeter l'ancre zasidrati se
 jeter l'argent par la fenêtre metati denar skozi okno
 jeter en l'air v zrak vreči
 jeter un cri zavpiti, zakričati
 jeter feu et flammes iskre metati, ogenj bruhati
 jeter un essaim rojiti
 jeter des éclats de rire (za)krohotati se
 jeter les fondements položiti temelje
 jeter en fonte vliti (kip)
 jeter un coup d'œil pogledati
 jeter des larmes prelivati solze
 jeter un pont zgraditi most, premostiti
 jeter des racines pognati korenine
 jeter quelque chose au nez de quelqu'un komu pod nos kaj dati
 jeter un sort sur quelqu'un začarati, uročiti koga
 jeter la terreur širiti grozo
 se jeter vreči se, pognati se, skočiti; izlivati se (reka)
 se jeter au travers de quelque chose zoperstaviti se čemu
 être jeté à la côte nasesti (ladja)
 jeter ses armes položiti orožje
 jeter son bonnet par-dessus les moulins nad ničemer se ne spotikati, na nič se ne ozirati
 jeter aux chiens, aux moineaux (figuré) skozi okno metati
 jeter dehors ven vreči
 se jeter à l'eau v vodo skočiti (da bi si vzeli življenje)
 se jeter dans l'eau v vodo skočiti (za kopanje)
 se jeter dans l'eau de peur de la pluie (figuré) priti iz dežja pod kap
 jeter la gourme izdivjati se
 jeter sa langue aux chiens obupati nad ugibanjem
 jeter le manche après la cognée (figuré) puško v koruzo vreči
 jeter au panier v koš vreči
 jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
 jeter du ridicule sur quelqu'un osmešiti koga
 se jeter à la tête de quelqu'un (figuré) komu se vseliti
 se jeter la tête au mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
 cela ne se jette en moule to ni tako lahko, tako enostavno
-  journal [žurnal] masculin časopis, časnik, dnevnik
 journal du dimanche, du matin, du soir, sportif nedeljski, jutranji, večerni, športni časopis
 journal (bi)mensuel, hebdomadaire (pol)mesečnik, tednik
 journal des jeunes, pour la jeunesse mladinski časopis
 journal à cancans, à scandales revolverski časopis
 journal mural, illustré stenski, ilustrirani časopis
 journal de modes modni časopis
 journal officiel uradni list
 journal parlé, filmé, télévisé radijski, filmski, televizijski dnevnik
 (journal) quotidien dnevni časopis, dnevnik
 journal vivant filmski tedenski pregled
 (livre) journal (commerce) dnevna knjiga
 correspondant masculin, éditeur masculin de journal dopisnik, izdajatelj časopisa
 tenir le journal de sa vie pisati (osebni) dnevnik
 lire dans, sur le journal čitati v časopisu
-  jurer [žüre] verbe transitif priseči (par pri); položiti prisego; zaklinjati se; kleti, preklinjati
 se jurer priseči si
 jurer avec, entre slabo se ujemati z, ne se skladati z
 jurer fidélité à quelqu'un priseči komu zvestobo
 ils se sont jurés une amitié éternelle prisegla sta si večno prijateljstvo
 je jure ma foi (le ciel, mes grands dieux) prisežem pri vsem, kar mi je najsvetejšega
 j'en jurerais prisegel bi za to
 il ne faut jurer de rien (figuré) zarečenega kruha se največ pojé
 on ne jure plus que par lui slepo mu verjamejo, so mu vdani (ker ga občudujejo)
 de telles paroles jurent avec son caractère take besede se ne ujemajo, ne skladajo z njegovim značajem
 ces deux couleurs jurent entre elles ti barvi ne gresta skupaj, se tepeta
-  justesse [žüstɛs] féminin pravilnost, točnost, natančnost
 avec justesse točno
 de justesse toliko da še, komaj
 je l'ai évité de justesse malo je manjkalo, pa bi ga bil srečal
 il a attrapé de justesse l'autobus toliko, da je še ujel avtobus
 justesse de pensée logično mišljenje
 justesse du tir gotovost v pogoditvi cilja
-  káj quoi?, que?, qu'est-ce que?, quelque chose
 kaj je to? qu'est-ce que cela? familiarno qu'est-ce que c'est que ça?
 kaj storiti? quoi faire? que faire?
 kaj je novega? qu'y a-t-il de neuf (ali de nouveau)?
 kaj lepšega kot quoi de plus beau que?
 kaj se je zgodilo? que s'est-il passé? qu'est ce quí est arrivé?
 vem, kaj hočeš je sais ce que tu veux
 to je kaj drugega c'est autre chose
 kajne(da)? n'est-ce pas?
 kaj neki? quoi donc?
 kaj šele à plus forte raison
 ne morem si kaj, da ne bi je ne puis m'empêcher de
 kaj stane ta knjiga? que (ali combien) coûte ce livre?
 kaj zato? qu'importe?
-  kóža anatomija peau ženski spol , derme moški spol , écorce ženski spol
 konjska koža robe ženski spol du cheval
 ovčja koža peau de mouton, toison ženski spol
 premočen do kože trempé jusqu'aux os
 iz kože dajati dépouiller, écorcher, familiarno dépiauter
 za kožo mu gre il y va de sa vie
 ne bi bil rad v njegovi koži je ne voudrais pas être dans sa peau
 iz kože bi skočil c'est à vous faire sortir de vos gonds, c'est à vous mettre hors de vous
 na svoji koži kaj občutiti apprendre à ses dépens, être payé pour le savoir
 volk v ovčji koži un loup habillé en berger (ali sous peau de mouton, déguisé en agneau)
-  kričáti crier, pousser (ali jeter) des cris
 močno kričati pousser des clameurs, vociférer
 kričati na vse grlo crier à tue-tête, s'égosiller
 kričati na pomoč crier au secours
 kriči, kot da bi ga iz kože devali il crie comme si on l'écorchait
 kričati po maščevanju crier vengeance
 to kriči do neba c'est révoltant
-  lapin, e [Iapɛ̃, in] masculin kunec, domači zajec; kunčje meso; familier zvitorepec, lisjak; féminin zajklja; ženska z mnogimi otroki
 lapin domestique, de chou(x) domači kunec
 lapin de garenne, sauvage divji kunec
 c'est un vieux lapin to je star lisjak
 lapin de gouttière (humour) mačka, maček
 peau féminin de lapin kunčje krzno
 un chaud lapin (familier) v ljubezni ognjevit
 (familier) poser un lapin ne priti na dogovorjeni sestanek
 être assis en lapin sedeti poleg kočijaža, šoferja (ne da bi plačali voznino)
-  láskati flatter quelqu'un, aduler quelqu'un, flagorner quelqu'un
 ne da bi si laskal sans me flatter
 laskati se faire l'aimable (ali l'empressé) auprés de quelqu'un, faire des grâces à quelqu'un, conter fleurette à (une fille)
-  lettre [lɛtr] féminin črka; pismo; pluriel pisma, (prejeta) pošta; (= belles lettres) leposlovje, beletristika; filologija, veda o jeziku in slovstvu
 à la lettre, au pied de la lettre dobesedno, točno
 en (toutes) lettres brez krajšanja, v polni pisavi, (število) z besedami, figuré ne da bi kaj izpustili ali zamolčali
 dire, écrire en toutes lettres odkrito povedati, napisati
 par lettre s pismom
 lettre d'achat kupno pismo
 lettre d'adieux, d'amour poslovilno, ljubezensko pismo
 lettre d'affaires, de commerce poslovno, trgovsko pismo
 lettre-avion pismo z letalsko pošto
 lettre de cachet (vieilli) ukaz o aretaciji
 lettre de change menica
 lettre de change en blanc, à échéance fixe, d'encaissement, à l'escompte, à vue blanko, dato, inkaso, diskontna, na pokaz menica
 lettre chargée, assurée denarno, vrednostno pismo
 lettre de chargement tovorni list
 lettre circulaire okrožnica
 lettre de condoléance sožalno pismo
 lettre de congédiement, de démission pismo 0 odpustitvi (iz službe)
 lettre de convocation povabilno pismo (k zborovanju), poziv
 lettres de créance (diplomatske) poverilnice
 lettre de crédit kreditno pismo
 lettre d'envoi spremno pismo, spremnica
 lettre par exprès, lettre exprès ekspresno pismo
 lettre de faire part obvestilno pismo, naznanilo (o smrti, o družinskem dogodku)
 lettre de félicitations pismo s čestitkami
 lettre de gage zastavno pismo, zastavnica
 lettre initiale začetna črka
 lettre d'introduction priporočilno pismo
 lettre delicenciement pismo o odpustitvi (iz službe)
 lettre majuscule, lettre capitale velika črka
 lettre minuscule mala črka
 lettre de menaces, comminatoire grozilno pismo
 lettre monitoire, d'avertissement, de rappel (pismeni) opomin
 lettre morte (figuré) mrtva črka
 lettre moulée, d'imprimerie tiskana črka
 lettre particulière, privée zasebno pismo
 lettre pastorale pastirsko pismo
 lettres patentes (vieilli) kraljev odlok v obliki odprtega pisma
 lettre pneumatique pismo po cevni pošti
 lettre de procuration pooblastilo
 lettre de recommandation priporočilno pismo
 lettre recommandée priporočeno pismo
 lettre de reconnaissance, de remerciement priznanica, zahvalno pismo
 lettre retournée à l'expéditeur nedostavljivo pismo
 lettre de voiture tovorni list, spremnica
 classeur masculin de lettres urejevalec pisem
 c'est lettre close pour moi to mi je španska vas, to mi je čisto tuje
 docteur des lettres doktor filozofije
 faculté féminin des lettres filozofska fakulteta
 grande, petite lettre velika, mala črka
 homme masculin, femme féminin de lettres književnik, -ica
 papier masculin à lettres pisemski papir
 payeur masculin, tiré masculin d'une lettre de change trasat
 secret masculin des lettres pisemska tajnost
 tireur masculin d'une lettre de change izstavitelj menice, trasant
 acquitter une lettre de change izplačati menico
 affranchir une lettre frankirati pismo
 avoir des lettres biti načitan, izobražen
 être écrit en lettres de sang biti zapisan s krvavimi črkami
 lever les lettres pobrati pisma iz poštnega nabiralnika
 mettre une lettre à la poste oddati pismo na pošto
 passer comme une lettre à la poste biti sprejet brez težav, brez zaprek
 poster une lettre poslati pismo po pošti
 prendre au pied de la lettre dobesedno vzeti
 rester, devenir lettre morte ostati, postati mrtva črka
 tirer une lettre de change izstaviti menico
-  loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)
 au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
 de loin od daleč, iz daljave
 de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
 du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
 ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
 non loin de ne daleč od
 plus loin dljè, dljè nazaj
 loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
 loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
 aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
 aller, mener loin imeti velike posledice
 ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
 aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
 être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
 être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
 être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
 être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
 mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
 porter loin daleč segati
 voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
 ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
 il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
 il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
 loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
 loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
 loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
 pas à pas on va loin počasi se daleč pride
 loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
-  loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku
 loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
 un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
 mon loup moj dragec, ljubček
 loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
 loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
 loup marin morski volk (riba)
 entre chien et loup v (večernem) mraku
 un froid de loup volčji (pasji) mraz
 il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
 enrhumé comme un loup biti čisto hripav
 saut masculin de loup širok jarek
 tête féminin de loup ščet na dolgi palici
 avoir une faim de loup biti lačen kot volk
 être connu comme le loup blanc biti zelo znan
 hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
 donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
 se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
 en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
 marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
 tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
 la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
 les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
 quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
-  lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica
 lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
 lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
 lune d'eau (botanique) beli lokvanj
 lune de miel medeni tedni
 lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
 nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
 la lune est dans son plein imamo polno luno
 clair masculin de lune mesečina
 éclipse féminin de lune lunin mrk
 déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
 figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
 phases féminin pluriel de la lune lunine mene
 premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
 de vieilles lunes zastarele ideje
 aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
 aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
 avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
 coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
 demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
 être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
 faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
 il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
 promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
 tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen
-  maçon [masɔ̃] masculin zidar; prostozidar
 maître, compagnon, apprenti, ouvrier masculin maçon zidarski mojster, pomočnik, vajenec, delavec
 (figuré) abeille féminin, fourmi féminin maçonne čebela, mravlja delavka
 manger comme un maçon (familier) jesti kot mlatič (z velikim tekom)
 j'aimerais mieux servir les maçons (figuré) rajši bi šel kamenje tolč na cesto
-  main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)
 1.
 à la main, en main v roki
 à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
 à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
 à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
 (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
 à main armée z orožjem v roki
 à main levée prostoročno
 à pleines mains obilno, ne da bi štel
 la main dans la main z roko v roki
 de la main (droite) z (desno) roko
 de main en main od, iz roke v roko, do roke
 de la main à la main neposredno, direktno
 de main de maître mojstrsko
 de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
 de longue main dolgo, skrbno
 préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
 de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
 des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
 en (propre) main lastnoročno
 en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
 en un tour de main v hipu, naenkrat
 entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
 par ses mains, de sa main z lastno roko
 sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
 sous la main, en main pri roki
 la main sur la conscience! roko na srcé!
 haut les mains! roke kvišku!
 bas les mains! roke proč!
 pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!
 2.
 mains de caoutchouc gumijaste rokavice
 main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
 main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
 main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
 main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
 main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
 main de papier 25 pol papirja
 main de passe (typographie) pretisk
 main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.
 3.
 arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
 bagages mpt à main ročna prtljaga
 cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
 combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
 coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
 fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
 fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
 homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
 nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
 nu comme la main čisto gol, čisto nag
 petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
 première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
 tissé à la main ročno tkan
 tour masculin de main spretnost, ročnost
 travail masculin des mains ročno delo
 vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok
 4.
 s'en aller les mains vides oditi praznih rok
 ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
 avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
 avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
 avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
 avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
 avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
 avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
 avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
 avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
 avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
 avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
 avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
 avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
 battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
 changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
 demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
 donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
 donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
 se donner la main podati si roko
 donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
 donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
 écrire à la main pisati z roko
 être en bonnes mains biti v dobrih rokah
 faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
 faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
 se faire la main à uriti, vaditi se za, v
 faire argent de toute main iz vsega kovati denar
 faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
 forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
 gagner quelqu'un de la main prekašati koga
 garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
 graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
 lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
 laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
 s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
 manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
 mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
 j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
 mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
 mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
 passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
 passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
 perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
 prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
 prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
 prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
 remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
 revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
 souiller ses mains (figuré) umazati si roke
 tendre la main beračiti
 à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
 tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
 tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
 se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
 tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
 tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
 en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
 toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
 vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
 il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
-  mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga
 mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
 mal caduc, haut mal božjast
 mal de cœur (populaire), médecine slabost
 mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
 mal d'enfant porodne bolečine
 mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
 mal du pays domotožje
 il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
 il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
 quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
 cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
 avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
 avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
 j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
 choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
 dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
 se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
 il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
 faire mal boleti
 faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
 se faire du mal udariti se; trpeti škodo
 prendre mal nakopati si bolezen
 prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
 rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
 sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
 vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti
-  malice [malis] féminin zloba, hudobija; lokavost, zahrbtnost; surovost, grde besede; hudobnost, surovo dejanje; zasmehovanje; škodoželjnost
 sans (y entendre) malice brez zlobe
 par pure malice iz gole, čiste, same zlobe
 malice cousue de fil blanc prevečvidna zvijača, da je ne bi mogli preprečiti
 ne pas entendre malice à quelque chose nič hudega pri čem ne misliti
 faire des malices à quelqu'un zagosti jo komu
-  manqué, e [mɑ̃ke] adjectif zgrešen; neuspel, ponesrečen
 livre masculin manqué slaba knjiga
 décollage masculin, départ masculin manqué neuspel vzlet, start
 vous êtes un cuisinier manqué vi bi morali biti kuhar (tako dobro znate kuhati)
 vie féminin manquée zgrešeno življenje
 (familier) garçon masculin manqué zgrešen fant (se reče o dekletu, ki ima fantovske navade, okuse)