Franja

Zadetki iskanja

  • marmite [-mit] féminin lonec (za kuhanje); kotel; argot, militaire granata

    marmite autoclave, à pression (= cocotte féminin minute) brzokuhalni lonec
    nez masculin en pied de marmite sedlast nos
    marmite norvégienne kuhalni zaboj
    marmite de Papin Papinov lonec
    faire bouillir, faire aller la marmite prispevati svoj del(ež) h gospodinjstvu
    la marmite est renversée (familier) tu ni več kaj dobiti
  • marteau [marto] masculin kladivo (tudi sport, musique, anatomie); tolkačna vratih; adjectif, populaire, invariable nor, prismojen

    entre le marteau et l'enclume v škripcih, v stiski
    marteau de forge kovaško kladivo
    la faucille et le marteau srp in kladivo
    requin masculin marteau kladovnica (riba)
    lancement, lancer masculin du marteau (sport) met kladiva
    avoir un coup de marteau ne biti čisto pri pravi pameti
    être marteau (populaire) biti prismojen, nor
    passer sous le marteau (figuré) priti na boben
    il a reçu un coup de marteau sur la tête on ni uravnovešen
  • masse1 [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo

    la masse, la grande masse de večina
    de toute sa masse z vso svojo težo
    en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
    masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
    masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
    masse de la faillite konkurzna masa
    masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
    les masses laborieuses delovne množice
    fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
    manifestation féminin de masse masovna manifestacija
    meurtre masculin en masse množičen umor
    il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
    tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
    venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje
  • méchant, e [mešɑ̃, t] adjectif zloben, hudoben, ne priden, poreden, nevzgojén (otrok); (pred samostalnikom) slab, brez vrednosti; neprijeten, nevaren; neumen; masculin zloben človek

    méchante langue zloben, strupen jezik
    méchant ouvrage masculin šušmarsko delo, skrpucarija
    méchant poète masculin slab pesnik
    méchante viande féminin slabo, malovredno meso
    être de méchante humeur biti slabe volje
    il est méchant comme la gale, comme un diable sama zloba ga je
    ce n'est pas (bien) méchant to ni nevarno
    faire le méchant (populaire) besneti, divjati, razsajati; močno protestirati; upirati se (čemu)
    il a trouvé plus méchant que lui našel ga je, ki mu je kos
  • ménager [menaže] verbe transitif prizanašati (quelqu'un komu), imeti obzir, obzirno ravnati (quelqu'un s kom); varčevati, biti gospodaren (quelque chose s čim); varovati, čuvati; napraviti, urediti, pripraviti (une surprise presenečenje), izvesti

    se ménager čuvati se, paziti se, paziti na svoje zdravje
    ménager quelque chose à quelqu'un priskrbeti komu kaj
    je n'ai rien à ménager ni mi treba imeti obzira do ničesar
    ne pas ménager ne varčevati
    ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
    se ménager selon les circonstances ravnati se po okoliščinah
    ne ménager aucun effort pour ... nobenega truda se ne bati ...
    ne pas ménager ses éloges, ses paroles ne varčevati s pohvalami, z besedami
    ménager un chemin napraviti pot
    ménager ses expressions biti umerjen v izražanju
    ménager ses paroles malo govoriti
    ne pas ménager sa peine, la fatigue nobenega truda se ne bati
    se ménager une porte de sortie (figuré) pustiti si (ena) vratca odprta
  • mentir* [mɑ̃tir] verbe intransitif lagati

    mentir à quelqu'un nalagâti koga, nalagati se komu; varati (o stvareh)
    se mentir sam sebi lagati
    sans mentir po resnici povedano
    sans mentir, la salle était pleine nič ne lažem, dvorana je bila polna
    mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
    mentir à sa conscience, à sa conviction govoriti proti svojemu prepričanju
    il, elle en a menti to je zlagano
    faire mentir quelqu'un postaviti koga na laž
    a beau mentir qui vient de loin (proverbe) lahko je lagati (natvesti) o stvareh, ki se ne morejo preveriti
    bon sang ne peut mentir (proverbe) kri ni voda
  • mer [mɛr] féminin morje; velika vodna površina

    en, sur mer na morju
    par mer po morju
    sur terre et sur mer po vodi in po kopnem
    mer agitée (zmerno) razburkano morje
    la mer Baltique, du Nord Baltiško, Severno morje
    mer basse oseka
    mer belle malo razburkano morje
    mer calme mirno, gladko morje
    mer de feu (figuré) ognjeno morje
    mer de glace ledeno morje
    mer très grosse zelo razburkano morje
    mer d'huile kot zrcalo gladko morje
    la mer Noire, Rouge črno, Rdeče morje
    mer orageuse viharno morje
    mer de sable peščena puščava
    mers de sang potoki krvi
    mer territoriale, littorale teritorialno, obalno morje
    air masculin de la mer morski zrak
    anémone féminin de mer (zoologie) rdeča vetrnica (korala)
    bain masculin de mer morska kopel
    bras masculin de mer morski rokav
    les deux mers Atlantik in Sredozemsko morje
    écumeur masculin de mer morski ropar, pirat, gusar
    empire masculin, maîtrise féminin des mers gospostvo, oblast nad morji, na morju
    gens masculin pluriel de mer pomorščaki
    loup masculin de mer (figuré) morski volk, izkušen pomorščak
    mal masculin de mer morska bolezen
    paquet masculin de mer slap valov
    pleine mer plima
    vert mer motsko zelen
    chercher par terre et mer vsepovsod iskati
    il y a de la mer morje je razburkano
    c'est une goutte d'eau dans la mer to je kaplja v morje
    c'est la mer à boire (familier) to je dolgotrajna zadeva, tu ni videti ne konca ne kraja
    ce n'est pas la mer à boire to ni tako težavno
    prendre la mer izpluti na morje (ladja)
    tenir la mer gospodovati nad morjem, na morju
    homme à la mer! človek je padel (s krova) v morje!
  • mériter [merite] verbe transitif zaslužiti (pohvalo, kazen, grajo ipd.); biti vreden, imeti pravico (quelque chose do česa); potrebovati, zahtevati; verbe intransitif biti zaslužen (de za), imeti zasluge

    mériter le premier prix zaslužiti prvo nagrado
    il n'a pas mérité ce sort ni zaslužil te usode
    bien mériter de la patrie biti zaslužen za domovino
    il a ce qu'il mérite čisto prav mu je (tako)
    sans l'avoir mérité nezasluženo
    se mériter l'un l'autre biti drug drugega vreden
    son courage lui a mérité la croix s svojim pogumom si je zaslužil križec (odlikovanje)
    cette nouvelle mérite confirmation ta novica potrebuje potrdila
  • midi [midi] masculin poldan; jug; južne dežele

    le Midi južna Francija; južna Evropa
    le Midi de l'Angleterre južna Anglija
    à midi (précis) (točno) opoldne
    au midi na jugu, južno (de od)
    ce midi danes opoldne
    en plein midi pri belem poldnevu
    vers midi, sur le midi proti poldnevu
    vers le midi proti jugu, v južni smeri
    midi de la vie srednja življenjska doba polne zrelosti
    appartement masculin exposé au midi proti jugu obrnjeno stanovanje
    édition féminin de midi opoldanska izdaja dnevnika
    fruits masculin pluriel du midi južno sadje
    midi est sonné poldan je odzvonilo
    il est midi (sonné) (populaire) nič se ne da več napraviti! konec s tem! tega ne verjamem!
    chercher midi à quatorze heures (figuré) iskati, videti težave, kjer jih ni
    il est du Midi on je iz južne Francije
    prendre un cachet matin, midi et soir (médecine) vzeti prašek zjutraj, opoldne in zvečer
  • mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

    le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
    le mieux najboljše; médecine izboljšanje
    le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
    au mieux, le mieux du monde najboljše
    à qui mieux mieux (kot) za stavo
    de son mieux kolikor se da, kar najbolje
    de mieux en mieux vedno bolje
    du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
    faute de mieux ker, če ni boljšega
    en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
    mieux que personne bolje kot sploh kdo
    le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
    pour mieux dire bolje, točneje rečeno
    pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
    tant mieux toliko bolje
    on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
    encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
    acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
    aimer mieux rajši imeti
    aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
    changer en mieux spremeniti se na bolje
    le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
    être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
    cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
    elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
    tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
    le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
    je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
    ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
    espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
    faire mieux bolje napraviti
    je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
    tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
    valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
    il vaut mieux bolje je
    il y a du mieux gre (že) bolje
    il y a mieux que cela! še več kot to!
    voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
    le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
    mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli
  • milieu [miljö] masculin sredina, sreda; okolje, miljé; (duhovna) atmosfera; srednja pot, kompromis; vezni člen; prehod; argot, figuré podzemlje

    au milieu de sredi
    au beau milieu, en plein milieu (prav) v sredi, v sami sredi
    dans mon milieu v mojih krogih, v mojem običajnem krogu
    dans les milieux informés v informiranih krogih
    depuis le milieu du 19e siècle od sredine 19. stoletja dalje
    milieux commerciaux, officiels poslovni, uradni krogi
    juste milieu zlata sredina
    langue féminin du milieu jezik topovov, gangsterjev, podzemlja
    parti masculin du milieu (politique) sredinska stranka
    théorie i des milieux teorija miljejev
    garder le juste milieu držati se zlate sredine
    tenir le milieu zavzemati sredino, ležati v sredini
    il n'y a pas de milieu tu ni nikake sredine, tu je le eno, ali - ali
  • mine1 [min] féminin izraz obraza, obraz, videz; pluriel gibi obraza; spodbujajoči pogledi

    de belle mine dobrega, lepega videza
    rôti masculin de belle mine pečenka, ki je videti slastna
    sur sa mine na njegov poštén obraz
    mine patibulaire obešenjaški obraz
    il a la mine de ... (čisto) tak je videti, kot da ...
    avoir de la mine delati dober vtis, nekaj predstavljati
    il a bonne mine videti je zdrav, zdravega videza je; figuré videti je smešen
    il n'a pas la mine d'un malade ni videti bolan
    il a une mine effrayée, étonnée videti je prestrašen, začuden, kazati prestrašen, začuden obraz
    avoir une mine joyeuse žareti čez cel obraz
    avoir la mine longue napraviti dolg obraz
    il a mauvaise mine slab, nezdrav je videti; ne dela dobrega vtisa
    faire la mine skremžiti se, namrdniti se
    faire la mine à quelqu'un neprijazno koga sprejeti, z njim ravnati
    faire des mines spogledovati se, koketirati
    faire des mines à quelqu'un namigovati komu, vzpodbudno ga gledati
    faire mine de ... delati se, kot da ...
    ne faire mine de ... ne misliti na to, da ...
    faire bonne mine à quelqu'un biti prijazen, ljubezniv s kom
    faire bonne mine à mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti (kaj neprijetnega)
    faire grise mine hladno sprejeti
    faire mauvaise, grise, froide, triste mine à quelqu'un biti neprijazen, odklonilen do koga
    juger sur la mine sodai po zunanjosti
    ne pas payer de mine s svojim videzom ne navdajati z zaupanjem
    ce restaurant ne paie pas de mine, mais on y mange bien ta restavracija na zunaj ni videti kaj posebnega, a jé se dobro v njej
    ça ne paie pas de mine to nima dobrega videza, ni videti dobro
  • mísliti penser, croire, songer à; réfléchir, raisonner, méditer; être d'avis ; (nameravati) avoir l'intention de, se proposer, compter, envisager de

    misliti si s'imaginer, se figurer, se représenter
    misliti na penser à
    mislim, da je crois que
    to sem si mislil je m'y attendais
    na to ni misliti il ne faut pas y songer, il ne peut en être question
    misli na to! penses-y!, songes-y!
    kakor jaz mislim à mon avis
    kakor misliš, da je prav à ton idée (ali gré), comme bon te semble, à ta guise
    samo če na to mislim rien que d'y penser
    kdo bi si bil to mislil? qui l'eût cru (ali pensé)?
    še misliti ni! loin de moi cette pensée!
    misleč pensant, raisonnant
    dobro (slabo) misleč bien (mal) disposé (ali intentionné)
    dobro mišljen qui part d'un bonne intention
  • mìš souris ženski spol

    hišna miš souris commune (ali domestique)
    poljska miš souris rousse (ali des champs)
    moker kot miš (familiarno) trempé comme un canard (ali comme une soupe, jusqu'aux os)
    reven kot cerkvena miš pauvre comme Job (comme un rat d'église)
    iti se slepe miši jouer à colin-maillard
    ni ne tič ne miš il n'est ni chair ni poisson
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent; le chat parti, les souris dansent
  • moi [mwa] pronom jaz; mene; (za velelnikom) mi, me; masculin, invariable jaz; egoizem, egotizem

    notre vrai moi naš pravi jaz
    à cause de moi zaradi mene
    à part moi razen mene
    de vous à moi med nama
    chez moi pri meni (doma)
    quant à moi kar se mene tiče
    selon, d'après moi po mojem (mnenju)
    à moi! na pomoč!
    je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
    c'est à moi to je moje, to pripada meni; jaz sem na vrsti
    ni moi non plus jaz tudi ne
    un ami à moi neki moj prijatelj
    moi-même jaz sam
    c'est comme moi tako kot pri meni (z menoj), sem v istem položaju
    après moi le déluge za menoj (po moji smrti) naj pride, kar hoče!
  • moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

    le moins najmanj
    à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
    à moins de za manj kot
    à moins de, que razen če; če ne
    au moins, pour le moins najmanj
    dans, en moins de (časovno) v manj kot
    d'autant moins toliko manj
    de moins en moins vedno, vse manj
    du moins vsaj
    en moins de rien v hipu
    midi moins le quart tričetrt na dvanajst
    moins que rien absolutno nič
    ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
    non moins prav tako
    pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
    plus ou moins več ali manj
    qui plus, qui moins eden več, drugi manj
    il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
    il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
    tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
    il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
    (figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
    il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
    un roman des moins connus eden manj znanih romanov
    restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
    il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • montagne [mɔ̃tanj] féminin gora; pogorje

    une montagne de, des montagnes de velika množina, količina (česa)
    montagne moyenne sredogorje
    montagnes russes velika drsalnica (tobogan) (v cirkusu, na sejmih), figuré dviganje in padanje
    montagne à vaches gora s planinami za pašo krav
    chaîne féminin de montagnes gorska veriga
    haute montagne visoko gorovje
    mal masculin des montagnes višinska bolezen
    pays masculin de montagnes gorata dežela
    système masculin de montagnes gorski sistem
    faire une montagne, des montagnes (familier) črno videti; videti težave, kjer jih ni
    faire une montagne, des montagnes de quelque chose narediti iz muhe slona
    se faire une montagne de quelque chose pretiravati pomembnost, nevarnost, težave kake stvari
    faire une excursion en montagne napraviti izlet v hribe, na planine
    soulever les montagnes z lahkoto opraviti s težavami
    c'est la montagne qui accouche d'une souris (figuré) po velikih načrtih in ambicijah (tresla se je gora) majhni rezultati (rodila se je miš)
  • mort [mɔr] féminin smrt; smrten primer; konec (tudi figuré); smrtna bolečina; figuré prenehanje, propad, uničenje; kal smrti

    à mort smrtno, do smrti
    à la vie et à la mort za življenje in smrt, za vedno
    mort accidentelle smrt zaradi nesreče
    mort de l'âme, éternelle (religion) večno pogubljenje
    mort apparente navidezna smrt
    mort civile izguba državljanskih (častnih) pravic
    mort aux rats strup za podgane (tudi figuré)
    mort volontaire prostovoljna smrt, samomor
    arrêt masculin, sentence féminin de mort smrtna obsodba
    fatigué à mort do smrti, na smrt utrujen
    guerre féminin à mort vojna do skrajnosti, do uničenja
    lit masculin de mort smrtna postelja
    mise féminin à mort usmrtitev
    pâle comme la mort, plus pâle que la mort bled kot smrt, mrtvaško bled
    peine féminin de mort smrtna kazen
    question féminin de vie ou de mort vprašanje življenja ali smrti
    silence masculin de mort mrtvaška tišina
    avoir la mort dans l'âme biti do smrti potrt
    condamner à mort obsoditi na smrt
    être (malade) à la mort umirati
    être à la mort, à l'article de la mort biti v zadnjih zdihljajih
    être entre la vie et la mort viseti med življenjem in smrtjo
    mettre à mort usmrtiti, umoriti
    mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
    périr de mort violente umreti nasilne smrti
    souffrir mille morts prestajati peklenske muke
    voir la mort de près gledati smrti v obraz
    vouloir mal de mort à quelqu'un želeti komu vse najhujše
    en vouloir à mort à quelqu'un želeti komu smrt
    il n'y a pas eu mort d'homme nobene smrtne žrtve ni bilo
    à mort! smrt (mu)!
    mort au tyran! smrt tiranu!
  • mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

    mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
    mouche des chevaux konjski obad
    mouche commune navadna muha
    mouche éphémère muha enodnevnica
    mouche à miel čebela
    mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
    mouche volante črne pega pred očmi
    fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
    poids masculin mouche (sport) mušja teža
    pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
    on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
    être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
    faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
    faire mouche zadeti v črno
    il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
    faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
    gober des mouches lenariti
    être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
    mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
    prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
    j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
    quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
    on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže