Franja

Zadetki iskanja

  • pádel

    spomenik padlim v vojni monumento m a los caídos en la guerra
  • suspendido obešen, viseč; (pro)padel (učenec)

    estar suspendido de un hilo na nitki viseti
  • agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

    agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
    agua amarga grenčica
    agua bendita blagoslovljena voda
    agua boricada borova voda
    volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
    agua (de) Colonia kolonjska voda
    agua común voda iz vodnjaka
    agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
    agua cruda trda voda
    agua delgada mehka voda
    agua dulce sladka (pitna) voda
    agua estancada zaježena ali mačvirna voda
    agua de fuente studenčnica
    agua fuerte jedka voda; jedkanica
    agua gaseosa sodavica
    agua de leche sirotka
    agua de limón limonada
    agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
    agua de mar morska voda
    agua mineral mineralna voda, slatina
    agua muerta močvirna voda
    agua nieve snežnica
    agua potable pitna voda
    agua de río, agua fluvial rečna voda
    agua rosada rožna voda
    agua de Seltz sodavica
    agua viva tekoča voda
    como agua na pretek
    agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
    más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
    el agua se alza dež ponehuje
    bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
    desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
    echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
    echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
    estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
    estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
    estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
    hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
    hacer agua por u/c bahati se z
    se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
    hará agua deževalo bo
    ¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
    parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
    parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
    sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
    nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
    aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
    agua jurisdiccionales teritorialne vode
    agua termales toplice
    techo a dos agua dvojna streha
    entre dos aguas neodločen
    hacer aguas urinirati, scati
    seguir las aguas de algn koga zasledovati
  • candil moški spol svetilka, slepilna svetilka za ribolov

    ni buscado con un candil zelo dobrodošel, kot z neba padel
    pescar al candil ribariti pri nočni luči; v kalnem ribariti
    candiles pl razrastki pri jelenovem rogovju
    sombrero de tres candiles triogelno pokrivalo
    adóbame esos candiles s tem plahtajte koga drugega
  • cielo moški spol nebo, nebesa; zrak, klima; blaženost

    cielo de la cama baldahin nad posteljo
    a cielo abierto pod milim nebom, na prostem
    despejarse (desencapotarse) el cielo zjasniti se (nebo)
    escupir al cielo nespametno in blazno smelo ravnati
    ganar el cielo priti v nebesa
    como llovido del cielo kot z neba padel
    subir (ali volar) al cielo umreti
    tocar (tomar, coger) el cielo con las manos biti ves iz sebe (od veselja)
    venirse el cielo abajo deževati kot iz škafa; razgrajati, kraval delati
    ver el cielo abierto ves iz sebe biti od veselja
    herir los cielos con lamentos srce trgajoče tožiti, tarnati
    al que al cielo escupe, en la cara cae čezmerna aroganca (ošabnost) je nevarna
    mover cielo y tierra vse sile napeti
    cielo de la boca nebo v ustih
    cielo raso vedro nebo; (gladek) strop
  • cuan kakor, kot

    cayó cuan (= cual) largo era padel je, kot je bil dolg in širok
    tan... cuan tako ... kot
    tan hermosa cuan ingrata tako lepa kot nehvaležna
  • dólg, dólga, dólgo largo

    (skozi) dolga leta durante largos años
    dolga pot camino m largo
    biti 2 m dolg tener (ali medir) dos metros de largo
    napraviti dolg obraz poner la cara larga
    nositi dolge obleke vestir (ali ir) de largo
    padel je, kot je dolg in širok cayó cuan largo era
    po dolgem a lo largo, longitudinalmente
  • gláva cabeza f ; (pisma) encabezamiento m ; (kovanca) cara f ; anverso m

    od glave do nog de pies a cabeza
    bistra glava mente f lúcida; testa f
    kronane glave testas f pl coronadas
    s povešeno glavo cabizbajo
    glava me boli me duele la cabeza; tengo dolor de cabeza
    biti bistre glave tener (una buena) cabeza
    to mi gre po glavi esto me tiene muy preocupado
    to mi ne gre v glavo no me entra (en la cabeza)
    to mi ne gre iz glave no se me quita de la cabeza
    iti, stopiti v glavo subirse a la cabeza
    stopiti komu v glavo (vino, uspeh) subírsele a alg a la cabeza
    izgubiti glavo perder la cabeza
    z glavo jamčiti responder con el cuello
    izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
    (o)prati komu glavo (fig) dar a alg un fregado
    pastí na glavo caer de cabeza
    si na glavo padel? ¿estás tocado de la cabeza?
    nisem na glavo padel (fam) no tengo pelo de tonto
    kaj mu je padlo v glavo? ¿qué se le ha metido en la cabeza?
    pognati si kroglo v glavo pegarse un tiro en la cabeza
    postaviti vse na glavo revolverlo todo, fam ponerlo todo patas arriba
    prijeti se za glavo (fig) llevarse las manos a la cabeza
    razbijati (béliti si) glavo romperse (ali quebrarse) la cabeza
    razpisati nagrado na glavo kake osebe poner precio a la cabeza de alg
    riniti z glavo skozi zid dar con la cabeza contra la pared
    stavim glavo, da ... apuesto la cabeza a que...
    šiniti v glavo cruzar por la mente
    vbiti si kaj v glavo meterse a/c en la cabeza
    ne vem, kje se me glava drži no sé dónde tengo la cabeza (ali dónde volver la cabeza)
    vse se mi vrtí v glavi todo me da vueltas en la cabeza
    zrasti komu čez glavo desbordar (ali superar) a alg
    stvar mu je zrasla čez glavo la empresa es superior a sus fuerzas
    kdor nima v glavi, mora imeti v petáh (nogah) cuando no se tiene cabeza, hay que tener pies
    kolikor glav, toliko mnenj tantas cabezas, tantos pareceres
  • ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

    ir bien (de salud) zdrav biti
    el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
    ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
    ir descaminado ne se spoznati
    ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
    ir mal slabo se počutiti, bolan biti
    va de mal en peor vedno slabše mu gre
    ir y venir sem in tja hoditi
    ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
    sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
    tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
    de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
    va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
    lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
    ¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
    ir v vzklikih in vprašanjih:

    ¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
    ¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
    ¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
    ¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
    ¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
    ¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
    ¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
    ¡vamos claros! govorimo jasno!
    ¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
    ¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
    ¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
    ¡vaya por Dios! za božjo voljo
    es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
    ¡vaya que sí! to rad verjamem!
    ¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
    ¡vayamos! urno!
    ¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
    ¿cuánto va? koliko stavimo?
    ¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
    ir + gerundij:

    voy comprendiendo počasi že razumevam
    cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
    eso va siendo difícil to bo težko
    los precios van bajando cene padajo
    ir + pretekli deležnik:

    ir montado jahati
    ir perdido premagan biti, izgubiti
    iba vestido de negro bil je črno oblečen
    todo va vendido ya vse je že prodano
    ¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
    van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
    ir + predlogi ali prislovna določila:
    ir + a:

    ir a buscar a alg. iti po koga
    ir a dormir spat iti
    ir a recibir a alg. komu naproti iti
    ir a ver a uno obiskati koga
    al ir a pagar pri plačevanju
    voy a hacerlo takoj bom to naredil
    iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
    es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
    ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
    ¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
    ¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
    voy a partir mañana odpotujem jutri
    ¡vas a caer! padel boš!
    ir a caballo jahati, jezditi
    ir a pie peš iti
    ir a pique potopiti se (ladja)
    voy a casa grem domov
    ir a la cama leči v posteljo
    ir al encuentro de alg. komu naproti iti
    ir a la plaza iti na (živilski) trg
    ir a una isti cilj zasledovati
    ¡a eso voy! za to ravno gre!
    ir + con:

    ir con alg. koga spremljati, s kom držati
    eso no va conmigo to se me ne tiče!
    ir + de:

    ir de intérprete iti (biti) za tolmača
    ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
    ir + en:

    ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
    ir en avión leteti (v letalu)
    ir en barco z ladjo se voziti
    ir en bicicleta na kolesu se peljati
    ir en ferrocarril z železnico se peljati
    ir en contra upreti se
    en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
    el año en que vamos tekoče leto
    los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen
  • irse oditi; uiti (beseda); poiti; umreti; izteči, izhlapeti; puščati (sod); spodrsniti (noga); pogrezniti se; strgati se

    irse al cielo umreti
    irse allá biti kos (komu)
    ¡vete a pasear (a paseo)! ¡vete a esparragar! pojdi k vragu!
    irse a pique potopiti se (ladja)
    irse de la mano iz roke pasti
    irse de la memoria iz spomina uiti
    se le han ido los pies spodrsnilo mu je, padel je (na tla)
    irse muriendo hirati
    irse los ojos por a/c hrepeneti po, zelo rad imeti
  • largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

    largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
    largo de manos predrzen, smel
    largo en trabajar sposoben za delo
    largo de pelo dolgolas
    largo y tendido na dolgo in široko
    anteojos de larga vista daljnogled
    camino largo dolga pot
    a largo andar sčasoma
    a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
    a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
    a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
    a lo más largo kvečjemu, največ
    a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
    a las siete largas pozno po sedmih
    (de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
    de larga fecha že dolgo
    por largo obširno, natančno
    cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
    es largo de contar to je dolga zgodba
    hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
    el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
    ir (para) largo vleči se (zadeva)
    ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
    pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
    saberla muy larga zelo premeten biti
    ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
    tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan
  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • llover [-ue-] deževati

    llueve a mares, a cántaros, a torrentes lije kot iz škafa
    llover sobra mojado priti udarec za udarcem
    me escucha como quien oye llover (fig) nič me ne posluša
    como llovido (del cielo) kot z neba padel
  • málo poco

    malo ali veliko poco o mucho
    malo ljudi poca gente f
    v malo besedah en pocas palabras
    v malo dneh en pocos días
    le malo korakov od tu a pocos pasos de aquí
    še malo ne de ninguna manera
    presneto malo fam casi nada, una insignificancia
    ne se malo čuditi no salir de su asombro
    malo da nisem padel por poco me caigo
  • nube ženski spol oblak; trop, krdelo, roj

    nube de lluvia deževen oblak
    nube de verano prehoden deževen oblak poleti; muhast domislek; prehodna neprijetnost; malenkost
    nubes de polvo oblaki prahu
    como caído de las nubes nenaden, kot z neba padel
    andar (estar, ir) por las nubes zelo visok biti (cene); zelo razdražen biti
    levantar (subir a) las nubes, poner en las nubes v nebo povzdigovati
    levantarse a las nubes razjeziti se, razkačiti se
    remontarse a las nubes mnogo si domišljati
    nubes de verano muhasti domisleki, muha(vosti)
  • pásti1 (padem) caer (na a) ; caerse ; voj (mesto, trdnjava itd.) caer ; (vojak) caer, morir en acción de guerra ; (barometer) descender ; (cena, zastor) bajar

    kocka je padla (fig) la suerte está echada
    pasti komu v besedo interrumpir (ali cortar la palabra) a alg
    padle so trde besede (fig) hubo palabras muy duras
    pasti komu v breme ser una carga para alg
    pasti iz enega ekstrema v drugega caer de un extremo en el otro
    v glavo mi je padla misel (da ...) se me ocurrió la idea (de...)
    pasti pri izpitu ser suspendido (ali fam ser cateado ali quedar colgado) en el examen
    pasti na hrbet (vznak) caer de espaldas
    pasti na kolena (na obraz) caer de rodillas (de bruces)
    pasti komu k nogam echarse (ali arrojarse) a los pies de alg
    pasti v nemilost caer en la desgracia
    v mojih očeh je zelo padel (fig) ha perdido mucho en mi estimación
    nisem na glavo padel (fig) fam no tengo pelo de tonto
    pasti v globoko spanje caer en profundo sueño
    pasti v skušnjavo caer en la tentación
    pasti na tla caerse al suelo, dar una caída
    streli so padli se oyeron (unos) disparos
    pasti na (o prazniku) caer en
    pasti komu okoli vratu echar los brazos al cuello de alg, abrazar a alg
    žreb je padel name me cayó en suerte
  • pique moški spol

    echar a pique potopiti (ladjo); uničiti
    irse a pique potopiti se
    (tallado) a pique strm, navpično padajoč (skalovje)
    estuvo a pique de caer skoraj je padel
  • poco malo, neznatno

    a poco kmalu (nato)
    poco a poco sčasoma, polagoma; pičlo
    ¡poco a poco! (le) počasi!
    tener en poco podcenjevati
    a poco de haber llegado kmalu po prihodu
    con poco que hagas... z malo napora ...
    demasiado poco premalo
    dentro de poco v najbližjem času
    de poco más o menos zelo poprečno, brez vrednosti
    poco menos que skoraj
    a poco que čeprav še tako malo
    en poco, por poco skoraj
    por poco se cae skoraj bi bil padel
    ¡qué poco! kako malo! nemogoče!
  • reprobar [-ue-] grajati, ukoriti; ne odobravati; vreči (v šoli)

    ser (ali quedar) reprobado ne izdelati (v šoli)
    le han reprobado en el examen padel je pri izpitu
  • skôraj casi; por poco

    skoraj nikoli casi nonca
    skoraj dve uri casi dos horas
    skoraj le, skoraj edinole casi únicamente
    skoraj isto casi lo mismo
    skoraj nič casi nada
    skoraj bi bil (jaz) padel por poco me caigo, estuve a pique de caer