ênkrat una vez
še enkrat otra vez, una vez más, por segunda vez
enkrat za vselej una vez por todas, una vez para siempre
1 x 1 = 1 uno por uno es uno
enkrat ni nobenkrat un día es un día, una (vez) no es ninguna
enkrat na teden una vez por semana
zapomni si to enkrat za vselej! ¡sábelo de una vez!
Zadetki iskanja
- bis še enkrat
¡bis! bravo! še enkrat! - nuevamente znova, še enkrat; nedavno, pred kratkim
al examinarlo nuevamente pri ponovnem pregledu (preskusu) - recapitular še enkrat povzeti
- recocer [-ue-, c/z] še enkrat (s)kuhati, prekuhati
recocerse preveč se skuhati; fig žalostiti se - refreír* (glej freír) še enkrat peči, prepeči; figurativno koga na smrt mučiti
- rehervir [ie/i] še enkrat skuhati, zavreti, prevreti, prekuhati
- remarcar [c/qu] še enkrat zaznamovati, označiti; poudariti
- repensar [-ie-] še enkrat premisliti
pensar y repensar sem in tja tuhtati
repensarse premisliti si - repetir [-i-] ponoviti; še enkrat vzeti (jed); spahovati se (iz želodca)
repetirse ponoviti se; vrniti se, spet se dogoditi
me repito de V. affmo. ostajam Vaš vdani - replantear še enkrat zasnovati
- cuándo kdaj
¿cuándo de acá? od kdaj? kako je to le mogoče
¿desde cuándo? od kdaj?
¿hasta cuándo? do kdaj? kako dolgo (še)?
cuándo éste, cuándo otro enkrat ta, enkrat oni - día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)
día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem - doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti
doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti - doble dvojen; močan; lažniv, hinavski
doble vía dvojni tir
clavel doble dvojni nagelj
oro doble pozlačena kovina
punto doble dvopičje
al doble še enkrat toliko
la teneduría de libros por partida doble dvojno knjigovodstvo - flautos moški spol množina
cuando flautos pitos, cuando pitos flautos enkrat tako, enkrat tako - más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in
más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)! - ne no
ne in še enkrat ne! ¡no y no!
kajne? ¿verdad?; ¿no es verdad?
res ne? ¿de verdad que no?
le tega ne! ¡todo menos eso!
ne mnogo no mucho
ne več ya no
ne več in ne manj ni más ni menos
ne več kot nada más que
še ne todavía no
(jaz) tudi ne (yo) tampoco
ne da bi jaz vedel no que yo sepa
ne da bi ... sin que (subj)
ne le (ampak tudi) no sólo (ali no solamente) (sino también) - otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen
otra cosa nekaj drugega
(el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
al otro día naslednji (drugi) dan
otro tal isto
otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
otra vez še enkrat, znova, zopet
otro yo moj drugi jaz
ningún otro noben drug
al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de un lado a otro sem in tja
uno después de otro eden za drugim
de tal manera o de tal otra takó ali takó
en otra parte kje drugje, drugod
ni uno ni otro ne eno ne drugo
a otra parte drugam
por otra parte z druge strani, nasprotno
ser muy otro čisto drugačen biti
¡otra! bis! še enkrat!
¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
¡hasta otra! na svidenje!
otro que tal še eden; (ironično) iste baže
no digo u/c por otra govorim resnico
¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
entre otros med drugimi
comer con otros skupaj (z drugimi) jesti - písati escribir
pisati po nareku escribir al dictado
pisati z roko (s strojem, s tinto, s kredo, z nalivnim peresom) escribir a mano (a máquina, con tinta, con tiza, con estilográfica)
pisati s svinčnikom escribir a (ali con) lápiz
pisati na tablo escribir en la pizarra
(ne)pravilno pisati escribir con (sin) ortografía
pisati nečitljivo (tekoče, francosko) escribir con letra ilegible (de corrida, en francés)
pisati na čisto (čistopis) escribir (ali poner) en limpio
lepo pisati (pisava) tener buena letra, (stil) ser un buen escritor
slabo pisati (pisava) tener mala letra, (stil) escribir mal
pisati note (glas) escribir música
kako se to piše? ¿cómo se escribe esto?
še enkrat pisati escribir de nuevo, volver a escribir
pisati si (dopisovati si) mantener correspondencia (s kom con alg), fam cartearse con alg
to si piši za uho! fam ¡date por advertido!, ¡tenlo por dicho!