Franja

Zadetki iskanja

  • dva, dve dos

    po dva in dva dos a dos
    obadva los dos, ambos
    ob dveh (ob 2. uri) a las dos
    2 x 2 = 4 dos por dos son cuatro
  • dos dva, dve

    dos m dvojka
    dos a dos po dva in dva, v parih
    a dos por tres brez premisleka, brez obotavljanja
    de dos en dos po dva in dva, dva hkrati
    en un dos por tres v hipu
    entre los dos med štirimi očmi
    dos por dos son cuatro dvakrat dva je štiri
    los dos oba
    dos puntos dvopičje
    dos tantos dvakrat toliko
    escribir dos letras napisati nekaj vrstic
    roto en dos prelomljen (na dvoje)
    tomar el dos pobegniti
  • bienio moški spol dvoletje, dve leti
  • binar v drugo orati, preorati, rigolati; dve maši na dan brati
  • crema ženski spol dve piki na španskem u (npr. vergüenza)
  • caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

    caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
    caer de lo alto z višine pasti
    caer de ánimo izgubiti pogum
    caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
    caer de cabeza na obraz pasti
    caer en la cuenta zapaziti, spoznati
    caer de culo na zadnjico pasti
    caer desmayado pasti v omedlevico
    caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
    caer enfermo zboleti
    caer de espaldas na hrbet pasti
    caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
    caer de hocico na nos pasti
    caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
    caer mal biti nespreten (neroden)
    caer malo zboleti
    caer de pies na noge pasti; imeti srečo
    caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
    caer en tentación priti v skušnjavo
    caer en tierra na tla pasti
    cayendo y levantando z menjajočo se srečo
    al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
    al caer de la hoja ob nastopu zime
    dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
    estar al caer skoraj se zgoditi
    las 2 están al caer skoraj dve je že ura
    hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
    ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
    ¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
    la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
    el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
    ¡ahora caigo! sedaj razumem!
    caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
    caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
    caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
    caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
    caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
    caerse de suyo biti samoumevno
    caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
    caerse de su peso biti nepobiten, jasen
    caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
    caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
    no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
    ¡que se cae V.! Vi greste predaleč!
  • carrillo moški spol lice

    comer (masticar) a dos carrillos pohlepno jesti, s polnimi usti jesti; opravljati hkrati dve donosni službi; biti dvojezičen
  • cerca blizu, v bližini; okoli

    de(sde) cerca v bližini, iz bližine
    anda cerca de rendirse zrušil se bo od utrujenosti
    situado lo más cerca najbliže ležeč
    son cerca de las dos približno dve je ura
    embajador cerca de la corte de España poslanik na španskem dvoru
    cerca de pri, zraven, ob; približno
    cerca de aquí, por aquí cerca tu v bližini
    cerca de mí pri meni
  • cierto gotovo, seveda

    de cierto čisto gotovo
    por cierto gotovo, seveda
    no, por cierto gotovo ne
    tan cierto como hay Dios, tan cierto como dos y dos son cuatro tako gotovo, kot je dve in dve štiri
  • comer jesti, obedovati, kósiti, použiti; žreti (žival); popasti (popasem); od-, po-jesti; (besede) izpustiti, pogoltniti; zapraviti (premoženje)

    me lo comería vivo od jeze bi ga raztrgal
    con su pan se lo coma to je njegova stvar, on odgovarja za to
    está diciendo comedme (to) je zelo okusno (mikavno)
    sin comerlo ni beberlo ne da bi imel pri tem najmanjšo krivdo
    ¿con qué se come eso? kaj pa naj to pomeni?
    lo que no has de comer, déjalo cocer ne pihaj v nekaj, kar te ne peče!
    comer en el plato s krožnika jesti
    comer a dos carillos opravljati istočasno dve (donosni) službi
    comer como un buitre ko volk jesti
    comer de mogollón jesti na stroške koga drugega, biti prisklednik
    comer de vigilia postiti se, uživati postne jedi
    antes de comer pred obedom
    después de comer po obedu, popoldne
    gana(s) de comer ješčnost
    me come todo el cuerpo po celem telesu me jé (srbi)
    dar de comer jesti dati, krmiti
    ganar de comer služiti si svoj kruh
    comerse pojesti, použiti
    comerse los codos de hambre stradati
    comerse de envidia pokati od zavisti
    comerse las palabras besede požirati
    comerse a los santos biti pobožnjakar
    comerse u/c con los ojos (con la vista) z očmi kaj požirati
    comerse por a/c koprneti po čem
    comerse crudo a uno ugnati koga
  • compañero moški spol družabnik; tovariš, prijatelj; spremljevalec; kolega; sošolec; soprog, mož; soigralec; sodelavec; pendant; nasprotek

    compañero de estudio(s) sošolec
    compañero de viaje sopotnik
    no tener compañero ne imeti sebi enakega
    estos dos guantes no son compañeros ti dve rokavici nista par
    compañero de fatigas, de juego tovariš pri delu, pri igri
  • corrido osramočen; zvit, premeten; nejasen; presegajoč

    de corrido tekoče
    estar corrido čutiti se osramočenega (ponižanega)
    hasta muy corrida la noche pozno v noč
    dos noches corridas dve noči zaporedoma
    tener 30 años corridos biti v tridesetih letih
  • distar oddaljen biti; različen biti

    el pueblo dista dos horas de camino kraj je oddaljen dve uri hoda
    disto mucho de aprobarlo daleč sem od tega, da bi to odobraval
  • estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

    estar en casa biti doma
    estar bueno (bien) dobro se počutiti
    estar mal slabo se počutiti
    estoy mejor bolje mi gre
    ¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
    estar a sus anchas prijetno se počutiti
    estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
    estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
    ¡está bien! že dobro! bomo že videli!
    estar verde biti nezrel
    estar de ver biti zanimiv
    eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
    ¡está de Dios! to je v božjih rokah
    el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
    ¿está V.? razumete? ste razumeli?
    ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
    ¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
    ¡ya está! gotovo! končano!
    ¡está la comida! jed je servirana!
    estar leyendo (v tem trenutku) brati
    estar agonizando umirati
    la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
    ¡lo estoy viendo! to je jasno!
    está probado dokazano je
    el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
    estar acostado ležati
    estar derecho, estar de pie stati (stojim)
    estar sentado sedeti
    las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
    las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
    estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
    estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
    estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
    estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
    estoy con él stanujem pri njem
    enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
    estoy mal con él skregan sem z njim
    estoy con fiebre imam vročino
    estar con las manos vacías sem brez dela
    estar de partida biti pripravljen za odhod
    estar de viaje biti na potovanju
    estar de aprendiz bili vajenec
    estar de parto biti na porodu
    estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
    estar de pega smolo imeti
    estar de suerte srečo imeti
    estar de luto žalovati
    estar en todo vse vedeti
    estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
    estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
    estar para morir umirati
    estoy para marcharme nameravam odpotovati
    no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
    estar por alg. držati s kom
    estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
    está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
    estar sin blanca imeti prazne žepe
    estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
    estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
    estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
    está que brama besen je
    estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
    estarse muriendo umirati
    ¡estáte quieto! bodi miren! mir!
  • ganar (pri)dobiti, zaslužiti, zmagati, doseči; nakopati si; osvojiti, zavzeti; prehiteti, prekositi, imeti prednost pred, preteči koga

    no le ganarias a pícaro ne boš mu kos v prebrisanosti
    a trabajador no le gana nadie ne najdeš tako delavnega človeka kot je on
    ganar amigos pridobiti si prijateljev
    ganar el cielo v nebesa priti
    ganar la boca a uno pregovoriti koga
    ganar la copa (šp) dobiti pokal
    ganar mucho dinero zaslužiti mnogo denarja
    ganar a uno en años biti starejši kot
    ganar las oposiciones z uspehom se potegovati za (učiteljsko) službo
    ganar la orilla doseči breg
    le he ganado dos partidas dobil sem dve partiji proti njemu
    ganar un pleito dobiti pravdo
    ganar terreno pridobiti na terenu, razširiti se
    ¡así no vas a ganar nada! tako ne boš ničesar dosegel!
    ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan kruh si služiti
    ganar a dos por cero zmagati z 2 : 0
    Juan te gana trabajando Ivan dela bolje kot ti
    llevar las de ganar zmagati, dobiti
    ganarse la voluntad de alg. koga zase pridobiti
  • gúba (v koži) arruga f ; pliegue m ; (v obleki) doblez m

    delati gube hacer arrugas; hacer pliegues
    hoditi v dve gubé ir encorvado
  • hója1 marcha f , andar m , modo m de andar

    hoja na Triglav ascensión f del Triglav
    dve uri hoje dos horas de marcha
    ponosna hoja paso m altivo
    imeti težko hojo cargar el paso; (tekmovalna) pedestrismo m
  • lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

    el buen lado prava stran (blaga)
    lado flaco (débil) slaba stran
    dar de lado a uno komu hrbet obrniti
    dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
    dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
    echar por otro lado drugo pot ubrati
    hacer lado prostor napraviti
    hacerse a un lado na stran stopiti
    ir lado a lado vštric iti
    voy a su lado grem k njemu
    mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
    al lado zraven
    a un lado v (na) stran, ob strani
    ¡bromas a un lado! šalo vstran!
    al lado de a/c zraven, ob
    al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de mi lado na moji strani
    del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
    de uno y de otro lado z obeh strani
    tacones de medio lado pošvedrane pete
    por este lado v tem pogledu
    por otro lado na drugi strani, nasprotno
    todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
    tener buenos lados imeti dobre pomagače
    por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani
  • mandado moški spol naročilo, nalog, ukaz

    hacer mandados nakupovati
    hacer de un camino dos mandados z enim udarcem dve muhi pobiti
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!