Franja

Zadetki iskanja

  • moro mavrski, mavretanski; mohamedanski

    vino moro nekrščeno (pristno) vino
    sentarse a lo moro sedeti po mavrsko (s prekrižanimi nogami)
    moro m Maver, Mavretanec; vranec
    moro de paz mirna (krotka) oseba
    ¡hay moros en la costa! pozor! ni varno!
  • mucho mnogo, zelo; često; dolgo; hitro; vsekakor, seveda

    mucho más (menos) mnogo več(manj)
    mucho que sí gotovo, vsekakor, seveda; mislim da
    muy mucho zelo, strašno
    no hay mucho ni dolgo od tega, pred kratkim
    no es barato, ni mucho menos nikakor ni poceni
    ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
    entrar por mucho en a/c močno udeležen biti pri čem
    mucho fuera que... bilo bi čudno, če ...
    no es mucho que... nič ni čudnega, če ...
    por mucho que haga, nada conseguirá naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dosegel
    lo siento mucho zelo obžalujem, zelo mi je žal
    tener en mucho visoko ceniti
  • muerte ženski spol smrt, smrten primer, umor; (človeški) okostnjak; uničenje, propad

    muerte aparente navidezna smrt
    blanca (Am) zastrupljenje s kokainom
    muerte violenta, muerte a mano airada nasilna smrt
    enfermo de muerte na smrt bolan
    lecho de muerte smrtna postelja
    peligro de muerte smrtna nevarnost
    un pueblo de mala muerte bedna vas
    Procesión de la Buena Muerte spokorniška procesija na pepelnično sredo
    sentencia de muerte smrtna obsodba
    sueño de muerte smrtno spanje
    a muerte na življenje in smrt
    de muerte smrten, smrti namenjen
    aborrecer de muerte smrtno sovražiti
    aburrirse de muerte na smrt se dolgočasiti
    dar muerte (a) umoriti, usmrtiti
    llevarse un susto de muerte smrtno se prestrašiti
    contra la muerte no hay cosa fuerte proti smrti ni leka
    ¡es una muerte! to je neznosno!
  • nada nič; zelo malo; prav nič; nikakor ne

    nada bueno nič dobrega
    ¡nada de bromas! šalo vstran!
    nada de eso nikakor ne, tega pa ne
    nada entre dos platos malenkost
    nada más nič več, sicer nič
    antes que nada najprej, predvsem, v prvi vrsti
    nada más que le, samo, zgolj
    nada menos nič manj
    ¡de nada¡; ¡no ha sido nada! prosim! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias¡)
    de aquí a nada takoj nato
    más que nada predvsem; samo, zgolj, le; pravzaprav
    nada sé (toda no sé nada) ničesar ne vem
    por nada del mundo za nič na svetu
    irritarse por nada takoj vzkipeti
    mucho ruido para nada mnogo hrupa za nič
    en nada estuvo que el buque naufragara ni mnogo manjkalo, pa bi se bila ladja potopila
    como quien no hace(dice) nada z veliko lahkoto; meni nič tebi nič
    eso costará un duro como nada to bo stalo najmanj 5 peset
    si nada supieras če bi kaj izvedel
  • nazáj atrás; hacia atrás

    nazaj! ¡atrás!
    nazaj pošiljatelju! ¡devuélvase al remitente (ali a su procedencia)!
    tja in nazaj ida y vuelta
    datirati nazaj antedatar
    dobiti nazaj recuperar, recobrar
    iti nazaj volver (al punto de partida), volver a sus pasos
    bom kmalu nazaj vuelvo pronto (ali en seguida)
    tu imate 5 peset nazaj aquí tiene usted cinco pesetas de vuelta
    iti nazaj ir hacia atrás, retroceder
    kupiti nazaj volver a comprar, readquirir
    pogledati nazaj mirar atrás
    ne moči ne naprej ne nazaj no poder avanzar ni retroceder
    poslati nazaj (pošiljko) reexpedir, reenviar
  • neúmen tonto; necio; bobo, estúpido, memo ; A tudi zonzo

    on ni tako neumen fam no tiene pelo de tonto
    ni tako neumen kot je videti es más inteligente de lo que parece
    delati se neumnega hacerse el tonto
    kako neumno! ¡qué disparate!
    na neumno vprašanje, neumen odgovor a palabra necia, oídos sordos
  • nìč nada; ninguna cosa

    nič več nada más
    prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
    nič manj kot nada menos que
    nič drugega ninguna otra cosa
    nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
    meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
    vse ali nič o todo, o nada
    nič novega nada (de) nuevo
    ne vem nič no sé nada
    za prazen nič por una insignificancia; por nada
    vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
    toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
    kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
    s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
    mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
    tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
    za nič na svetu por nada del mundo
    iz tega ne bo nič de eso resultará nada
    iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
    nič prida que no sirve para nada
    v nič devati desacreditar, desprestigiar
    tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero
  • no ne

    decir que no ne reči, odbiti
    ¡bromas no! z menoj se ni šaliti
    no hay tal cosa, no tal ne, nikakor ne
    no vedo nada (= nada veo) ničesar ne vidim
    no tiene apenas pelo skoraj plešast je
    pueden no saberlo morda tega ne vedo
    no lo haré hasta mañana to bom šele jutri naredil
    no es que lo dijese tega jaz nikakor ne bi rekel
    no sea que... da ne bi ...; sicer (bi mogel, utegnil)
    a no ser que... razen če ...
    no más samo; dovolj
    entre V. no más kar vstopite, ne delajte ceremonij
    no puedo menos de... ne morem si kaj, da ne bi ...
    no tengo sino tres pesetas imam samo (še) tri pesete
    no lo haré, sino (= si no) máteme V. ne bom tega storil, tudi če me ubijete!
    ¡castígale si no! kaznuj ga torej!
    no sino; no sino que; no sólo, si (que) también; no sólo, sino es ni ... ne samo ... temveč tudi ...
    ¡que no viene! gotovo ne bo prišel!
    ¿a que no¿ (ali) morda ne? mar ne?
    no bien komaj, brž ko
    no obstante kljub, navzlic
    no por cierto gotovo ne
    no por eso nič manj, pri vsem tem
    el no cumplimiento neizpolnitev
    ¡qué no sabrá él! ta bo pač vse vedel!
    ¿pués no¿ morda ni res? mar ne? mar nimam prav?
    ¿cómo no¿ kako da ne; seveda, mislim da
    ¿es muy bonito, no¿ je zelo lepo, kajne?
  • nosíti llevar ; (podpirati) soportar, apoyar ; (očala) llevar, usar ; (obleko) llevar

    nositi uniformo (civilno obleko) vestir de uniforme (de paisano)
    nositi žalno obleko llevar luto
    nositi kratke lase llevar el pelo corto
    to se več ne nosi (ni več v modi) ya no se lleva
    nositi pri sebi llevar consigo
    dobro se nositi (blago) ser sólido, ser durable
    nositi posledice sufrir las consecuencias
    nositi na rokah (v roki) llevar en (los) brazos (en la mano)
    nositi koga na rokah (fig) mimar a alg
    nositi na hrbtu (rami) llevar a cuestas (al hombro)
    nositi otroka pod srcem estar encinta (ali embarazada)
    nositi vodo v Savo (fig) echar agua en el mar
    visoko se nositi (fig) fam mirar a todo el mundo por encima del hombro
  • obra ženski spol delo, dejanje; knjiga, spis

    obra de agufa (žensko) ročno delo
    obra artística, obra de arte umetnina
    obra de caridad, buena obra dobrodelno delo
    obra literaria literarno delo, knjiga
    obra maestra mojstrovina
    obra manual ročno delo
    obra pía dobrodelna ustanova
    a media obra na pol gotov (izdelan)
    de obra odločno, dejavno, nasilno
    en obra de un mes približno v enem mesecu
    ¡(ya) es obra! to ni malenkost!
    poner por obra, meter en obra izvesti, uresničiti
    ponerse a la obra, poner la mano a la obra lotiti se dela
    obras pl zgradbe, poslopja
    obras públicas javne zgradbe
    hacer obras graditi
    obras son amores, que no buenas razones dejanja, ne pa lepe besede!
  • odgóvor contestación f ; respuesta f

    brez odgovora sin contestación, (pismo) no contestado, (ljubezen) no correspondido
    brzojavni odgovor respuesta f telegráfica
    odrezav odgovor réplica f aguda
    odgovor z obratno pošto contestación a vuelta de correo
    dopisnica s plačanim odgovorom tarjeta f postal con respuesta pagada
    nesramen odgovor mala contestación
    odklonilen odgovor respuesta negativa, (na prošnjo) desestimación f
    dajati odgovor za dar cuenta de
    (po)klicati koga na odgovor pedir cuenta (ali razón) a alg
    ostati brez odgovora quedar sin contestación (incontestado)
    prosimo za odgovor se suplica la respuesta
    pustiti brez odgovora dejar sin contestación
    nikoli ni v zadregi za odgovor tiene respuesta para todo
    noben odgovor je tudi odgovor quien calla otorga
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih
  • okús gusto m ; sabor m

    brez okusa sin gusto, sin sabor, insípido; soso; fig de mal gusto, fam cursi
    dobrega okusa (jed) sabroso, de buen paladar, fig de buen gusto
    z okusom oblečen elegante
    oster okus gusto picante
    pust, priskuten okus gusto soso, gusto insípido
    vsak po svojem okusu cada cual a su gusto
    okusi so (pač) različni sobre gustos nada hay escrito (ali no hay disputa)
    to ni po mojem okusu esto no es de mi gusto
    imeti okus za tener gusto para (a/c)
    imeti grenek okus v ustih tener la boca amara
    imeti okus po prismojenem saber a quemado
    izgubiti okus za kaj perder el gusto de a/c
    napraviti po svojem okusu hacer su gusto
    priti na okus za tomar gusto a
  • otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

    otra cosa nekaj drugega
    (el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
    al otro día naslednji (drugi) dan
    otro tal isto
    otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
    otra vez še enkrat, znova, zopet
    otro yo moj drugi jaz
    ningún otro noben drug
    al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de un lado a otro sem in tja
    uno después de otro eden za drugim
    de tal manera o de tal otra takó ali takó
    en otra parte kje drugje, drugod
    ni uno ni otro ne eno ne drugo
    a otra parte drugam
    por otra parte z druge strani, nasprotno
    ser muy otro čisto drugačen biti
    ¡otra! bis! še enkrat!
    ¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
    ¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
    ¡hasta otra! na svidenje!
    otro que tal še eden; (ironično) iste baže
    no digo u/c por otra govorim resnico
    ¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
    entre otros med drugimi
    comer con otros skupaj (z drugimi) jesti
  • ovínek viraje m ; curva f ; rodeo m

    nevaren (oster, na desno, na levo) ovinek viraje difícil (cerrado, a destra, a izquierda)
    velik ovinek curva abierta
    brez ovinkov (fig) sin rodeos, sin ambages (ni rodeos), rotundamente
    po ovinkih indirectamente, con rodeos, dando rodeos
    napraviti ovinek dar (ali hacer) un rodeo, rodear
    rezati ovinek cortar la curva
    (pre)voziti ovinek tomar (ali hacer ali virar) una curva (ali un viraje)
    brez ovinkov povedati fam no tener pelos en la lengua
  • pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

    s pametjo con sentido
    na pamet de memoria
    počasne pameti fam duro de mollera
    zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
    biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
    biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
    (on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
    imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
    iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
    izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
    naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
    tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
    priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
    priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
    prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
    ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
    spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
    spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
    sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más
  • par moški spol dvojica, par, dva kosa

    un par de tijeras škarje
    abierto de par en par na stežaj odprt (vrata), široko odprt (oči)
    sin par brez primere, ki mu ni enakega
    a pares po dva, paroma, v parih, v dvojicah
  • par par m

    par čevljev un par de zapatos; (o osebah, živalih) pareja f
    mladi par los recién casados
    v parih a pares
    pred par dnevi hace algunos (ali pocos) días
    ki mu ni para sin par, sin igual
    napísati par vrstic escribir un par de líneas, fam escribir cuatro líneas
  • parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

    la parte de atrás hrbtna stran
    parte integrante sestavina
    parte del león levji delež
    (la) tercera parte tretjina
    a parte zase; vstran
    a alguna parte nekam, kamor koli
    ¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
    a esta parte tu, semkaj
    de poco tiempo a esta parte od nedavna
    a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
    ¿a qué parte? kam?
    de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
    de mi parte z moje strani
    muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
    ¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
    de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
    de una parte a otra sem in tja
    de otra parte od drugod
    de la otra parte onstran
    de parte de(l) padre z očetove strani
    en parte deloma
    en parte alguna, en alguna parte nekje
    no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
    en cualquier parte kjer koli
    en gran parte znatno
    en ninguna parte nikjer
    en otra parte drugje
    en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
    en parte... en parte... deloma ... deloma
    por parte deloma
    parte por parte natančno, obširno
    por la parte de kar se tiče
    por esta parte v tem pogledu
    por mi parte kar se mene tiče
    por otra parte na drugi strani, nasprotno
    por una parte na eni strani; pač, sicer
    echar a mala parte zameriti
    formar parte de pripadati, spadati k
    estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
    hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
    llevar la mejor parte najbolje odrezati
    no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
    ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
    no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
    tener parte en deležen biti
    lo tengo de mi parte on je na moji strani
    tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
    tomar en mala parte zameriti
    partes pl nadarjenost, sposobnost
    los cinco partes del mundo pet delov sveta
    las partes de la oración besedne vrste
    partes pudendas, partes (genitales) spolovila
    a partes deloma
    a todas partes na vse strani
    de todas partes od vseh strani
    en todas partes povsod
    hacer las partes (raz)deliti
    hacer las partes de zastopati koga
    por partes po točkah, po vrsti
    en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
    por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim
  • pasar

    1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

    pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
    pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
    pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
    pasar una orden dati naročilo, naročiti
    pasar el peine počesati
    pasó el río šel je čez reko
    pasar plaza de veljati za
    pasar un recado (a) sporočiti kaj
    pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
    pasar el tiempo preživeti čas
    ¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
    ¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
    dejar pasar faltas spregledati napake
    no le puedo pasar ne morem ga prenašati
    pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
    pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
    pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
    pasar en silencio molče preiti
    pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
    pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
    pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

    2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

    pasar adelante naprej iti, nadaljevati
    pasar corriendo teči mimo
    pasar y repasar iti sem in tja
    puede pasar gre, ni slabo
    al pasar ella ko je šla mimo
    hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
    ¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
    ¡pase! no, prav! zaradi mene!
    que pase lahko pride noter
    ¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
    ¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
    ir pasando prebijati se s težavo, životariti
    ¡eso no pasa! to ne velja!
    pasar a la clase superior napredovati v višji razred
    pasar a la historia slaven postati
    pasar a mejor vida umreti
    pasó a oficial napredoval je v častnika
    pasar (= llegar) a ser postati
    pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
    pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
    los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
    no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
    pasar de largo naprej iti
    pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
    por eso non paso tega ne trpim
    mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
    no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

    3. zgoditi se, dogoditi se

    ¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
    no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

    4.

    pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
    el arroz se pasa riž se razkuha
    ¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
    pasarse al enemigo preiti k sovražniku
    pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
    pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
    se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
    pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
    pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko