Franja

Zadetki iskanja

  • lobo moški spol volk; ameriška španščina lisjak

    lobo marino tjulenj
    lobo de mar skušen mornar
    coger (pillar) un lobo napiti se, opijaniti se
    de lo contado como el lobo previdnosti ni nikoli preveč
    encomendar las ovejas al lobo kozla za vrtnarja narediti
    tener un hambre de lobo biti lačen kot volk
    ver las orejas al lobo za las uiti nevarnosti
    como boca de lobo ko smola črn; temen kot v rogu
    trabajar como un lobo garati kot črna živina
    quien con lobos anda, a aullar se enseña z volkovi je treba tuliti
  • lograr doseči, dobiti, pridobiti si; uspeti

    logra cuanto quiere vse mu gre po želji
    lograr la aprobación na odobravanje naleteti
    lograr un favor pridobiti si naklonjenost
    lograr muchos éxitos imeti mnogo uspeha
    lograr a fuerza de ruegos doseči s prošnjami
    no lo logró ni mu uspelo
    no logra expresarse ne zna se izraziti
    lograrse uspeti, posrečiti se
  • mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

    mal aconsejado slabo svetovan
    mal avisado nepreudaren
    mal hecho grd, pokvečen
    ¡mal hecho! to ni prav storjeno
    mal nombre vzdevek
    mal de su grado proti svoji volji
    mal que bien tako, tako; srednje
    mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
    (de) mal a mal, por mal s silo
    a mal andar v najslabšem primeru
    a mal dar najmanj, vsaj
    de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
    ¡mal rayo! presneto!
    ¡menos mal! da le ni hujšega!
    mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
    decir mal de alg. obrekovati koga
    echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
    (él) está mal slabo mu kaže
    no está mal ni slabo
    estar mal con alg. biti v sovraštvu z
    hacer mal komu škodovati
    no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
    llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
    poner en mal (con) koga očrniti (pri)
    salir mal ne uspeti, spodleteti
    haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje
  • malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen

    el malo zlodej, vrag, hudič
    es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
    mala inteligencia nesporazum
    mala ventura nesreča, nezgoda
    lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
    lo encuentro malo ne odobravam tega
    ¡malo! (to je) slabo!
    de (muy) mala gana (zelo) nerad
    por la mala, por malas s silo, zgrda
    por malas o por buenas zlepa ali zgrda
    andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
    echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
    estar de malas smolo imeti
    pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
    ponerse malo zboleti
    ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
    tener malos los pies imeti ožuljene noge
    venir de malas neprilično priti
  • mánjkati hacer falta; faltar ; (biti odsoten) estar ausente

    manjkati v šoli faltar a clase; manjka nam... necesitamos..., nos hace falta..., carecemos...
    zelo si nam manjkal te hemos echado mucho de menos
    izgovorov mu ni nikoli manjkalo nunca le faltaron pretextos
    malo je manjkalo in ... poco faltó para que... (subj)
    samó še to je manjkalo! ¡sólo faltaba eso!
  • már

    kaj ti je to mar? ¿qué te importa a ti eso?
    tega mi ni mar eso no me importa nada
    ni mi mar njegovih groženj poco me curo de sus amenazas
    biti (komu) mar za cuidar(se) de, (pre)ocuparse de
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • medio polovičen, pol, na pol

    medio billete polovična vozovnica, otroška vozovnica
    punto medio središče
    medio hermano polbrat
    media hora pol ure
    una hora y media ura in pol
    media latinidad vulgarna latinščina
    media luna polmesec; Arg rogljič(pecivo)
    media naranja polovica oranže; fig zakonska polovica
    media noche polnoč
    era media mañana bilo je sredi dopoldneva
    ¡ni media palabra! nobene besede več! velja!
    medio tiempo (šp) polčas
    medio vacío, medio desnudo na pol prazen, nag
    edad media, media edod srednji vek
    de edad media srednjeveški
    de media edad srednje starosti
    velocidad media srednja (poprečna) hitrost
    dos y medio dva in pol
    por término medio v poprečju, poprečno
    tonto y medio čisto prismojen, neumen
    a medio abrir priprt
    a medio asar pol pečen
    a medio camino na pol pota
    a media luz v polsenci
    a medio vestir na pol oblečen
    a media voz poglasno
    son las tres y media ura je pol štirih
    dar media vuelta obrniti se
    ¡media vuelta a la derecha! na desno okrog!
    dormido a medios na pol speč
  • medío moški spol sredina, polovica; (pomožno) sredstvo; izhod; medij; prerez, poprečno število; pol čaše (vina); sfera, področje: (nogomet) krilec

    medío de cambio menjalno sredstvo
    medío por ciento pol odstotka, polovica od sto
    en medío de la noche opolnoči
    se engaña V. de medío a - motite se od začetka do konca
    de por medío vmes, medtem; na pol (pota)
    de medío arriba od pasu navzgor
    en este medío v tem, medtem
    en medío de todo (de eso) kljub vsemu (temu)
    en medío del invierno v največji zimi
    por medío v sredi
    por medío de s pomočjo, s, z
    día medío dia (Am) vsak drugi dan
    meterse en medío posredovati v sporu
    no hay medío de convencerle ni ga moči prepričati
    no hay medío de hacerlo nemogoče je
    quitar de en medío s poti spraviti
    quitarse de en medío s poti iti
    en buen medío está la virtud srednja pot je najboljša pot
    corto de medíos brez sredstev, na tesnem z denarjem
    medíos de fortuna premoženjske razmere
  • menos manj; razen

    mucho menos mnogo manj
    no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
    poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
    punto menos que imposible skoraj nemogoče
    a menos que (no venga) če (ne pride)
    al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
    de menos premalo
    en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
    no menos ravno toliko, ravno tako
    todos menos tú vsi razen tebe
    apreciar en menos manj ceniti
    echar de menos pogrešati
    no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
    el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
    cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
    no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
    no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
    son menos de las diez ura še ni deset
    venir a menos rakovo pot iti, propasti
    menos mal que še sreča, da ...
    es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
    ¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
    ¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
    ¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
    ¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!
  • mentís moški spol postavitev na laž

    dar un mentís (a) koga na laž postaviti
    no pudo dar un mentís tega ni mogel zanikati
  • merecer [-zc-] zaslužiti, vreden biti; donašati, prinesti; pridobiti si zasluge, biti zaslužen

    merecer (la) atención zaslužiti pozornost
    no merece la pena ne izplača se, ni vredno truda
    esto le ha merecido una condecoración to mu je prineslo odlikovanje
    no (se) las merece (tj. un servidor) prosim! ni vredno zahvale! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias!)
    dar en que merecer prizadeti trud
    merecer bien de pridobiti si zasluge za
    todavia estó por merecer je še neporočen(a)
  • mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m

    glavno mesto capital f; metrópoli f
    podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
    svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
    svobodno mesto ciudad f libra
    obmorsko mesto ciudad f marítima
    stari del mesta parte f antigua de una ciudad
    načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
    častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
    na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
    na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
    delovno mesto empleo m, puesto m
    prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
    tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
    ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
    ne priti z mesta no avanzar
    če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
    imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio
  • meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

    meter en la cabeza v glavo vbiti
    meter cizaña povzročiti razprtijo
    meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
    meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
    no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
    meter miedo navdati s strahom
    meter las narices en svoj nos vtikati v
    meter la pata blamirati se
    meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
    meter ruido hrušč delati, razgrajati
    meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
    meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
    meterse en los peligros v nevarnost se podati
    meterse en todo povsod svoj nos imeti
    meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
    meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
    meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
    meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
    meterse fraile postati menih
    meterse soldado nastopiti vojaško službo
    no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla
  • mezínec meñique m

    mezinca ne ganiti (fig) no mover ni un dedo
    koga okoli mezinca oviti (fig) fam meterse a alg en el bolsillo
    to imam v mezincu lo tengo en la uña
    znati kaj iz mezinca saber a/c al dedillo
  • mísel pensamiento m ; idea f ; reflexión f ; opinión f

    asociacija (izmenjava) misli asociación f (cambio m) de ideas
    branje misli intuición f del pensamiento
    prenos misli transmisión f del pensamiento; telepatía f
    svoboda misli libertad f de pensamiento
    žalostne misli pensamientos m pl tristes
    vodilna misel idea f directriz, idea dominante
    osnovna misel idea fundamental
    zatopljen v misli abismado en su meditación
    niti (še) v mislih ne! ¡ni por pensamiento!, ¡ni pensarlo!
    baviti se z mislijo (da ...) proyectar (alipensar en ali proponerse) (inf)
    biti enih misli s kom estar de acuerdo con alg, compartir la opinión de alg
    imeti isto misel encontrarse en (ali con) los pensamientos
    gojiti misel abrigar una idea
    prodajati se črnim mislim entregarse a reflexiones tristes
    kako ti pride to na misel? ¿cómo se te ocurre eso?
    ni mi prišlo na misel no me pasó por el pensamiento
    prišlo mu je na misel, da ... se le ocurrió la idea (de inf), concibió la idea (de inf)
  • mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

    misliti si figurarse, imaginarse
    pri sebi misliti pensar para sí
    misliti na pensar en
    mislim, da creo que sí
    dati misliti dar que pensar
    na to ni misliti en eso no hay que pensar
    to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
    to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
    kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
    niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
    mislite na to! ¡piénselo usted bien!
    kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
    to mislim napraviti pienso hacerlo
    kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
    slabo misliti o kom pensar mal de alg
    kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
    to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
    s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
    tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
    še misliti ni! ¡ni por pienso!
  • mlád joven

    od mladega (mladih let) desde joven, desde la joventud, desde la niñez
    mladi dan el amanecer
    mlada leta juventud f, años m pl juveniles
    mlada ljubezen primeros amores m pl
    mlada luna luna f nueva
    mladi par los recién casados, (na poročni dan) los novios
    mlad grah (fižol) guisantes m pl (judías f pl) verdes
    mlado pivo cerveza f nueva
    mlado vino vino m nuevo
    mlada zelenjava legumbres f pl frescas
    najmlajši v družini el hijo menor, fam el benjamín
    moj mlajši brat mi hermano menor
    X. mlajši X. hijo
    dve leti je mlajši kot ... tiene dos años menos que...
    ni več mlad empieza a envejecer
    videti je mlad tiene aspecto joven
    mlad se je poročil se ha casado joven
  • móč fuerza f ; potencia f ; vigor m ; energía f ; poder m

    moč navade fuerza de la costumbre
    z lastno močjo por mi (tu, su itd.) propio esfuerzo
    po svojih najbojših močeh con (ali por) todos los medios a mi (tu, su itd.) alcance
    s polno močjo (o ladji) a toda máquina
    z vso močjo con toda (la) fuerza, con todas las energías
    z združenimi močmi todos juntos (ali unidos)
    čarovna moč poder m mágico, virtud f mágica
    delovna moč mano f de obra; personal m
    konjska moč (teh) caballo m de vapor (kratica: CV)
    motor 100 konjskih moči motor m de 100 (cien) caballos
    davčna moč capacidad f contributiva
    kupna moč poder m adquisitivo, capacidad f adquisitiva
    gonilna moč (teh) fuerza motriz
    moška moč fuerza viril; virilidad f
    moralna moč virtud f
    moč volje fuerza de voluntad
    obrambna moč fuerza defensiva
    orjaška moč fuerza hercúlea
    prebojna moč fuerza de percusión
    telesna moč fuerza física
    učna moč maestro m, profesor m
    udarna moč (teh) fuerza de percusión, voj potencia f combativa, fuerzas f pl de combate
    ustvarjalna moč fuerza creativa
    vlečna moč fuerza de tracción
    zdravilna moč virtud f curativa
    moč usode la fuerza del sino
    biti pri močeh tener fuerzas, estar fuerte
    to ni v moji moči no está en mi poder hacer eso, no está a mi alcance
    biti na koncu (pri kraju) svojih moči no poder más, haber agotado sus fuerzas
    kolikor je v moji moči por lo que esté en mis fuerzas
    napeti vse svoje moči (za) poner todo su empeño (en), hacer todo lo posible (por)
    priti spet k moči recobrar las fuerzas, reponerse
    preveč zaupati svojim močem confiar demasiado en sus fuerzas
    zbirati moči hacer acopio de fuerzas
    napravil bom, kar bo v moji moči haré todo lo que esté a mi alcance
  • modêren moderno

    po moderno a la moderna
    (to) ni več moderno (obleka) ya ha pasado de moda, fig ya no se estila