kôsa (orodje) guadaña f
kositi s koso guadañar
Zadetki iskanja
- kôžuh piel f ; (na živali) pellejo m
ovčji kožuh piel f de oveja (ali de cordero); (s krznom podložen plašč) abrigo m forrado de piel; (krznen plašč) abrigo m de pieles - kráj2 (konec) (časovno) fin m ; término m ; (končanje) terminación f
od kraja al principio
(že) takoj od kraja ya desde el principio
na vseh koncih in krajih por doquiera, en todas partes
biti pri kraju (o zalogah, močeh) agotarse, estar agotado
z njim gre h kraju está muriéndose, está para morir; fam está en las últimas
biti pri kraju s svojo pametjo no saber, ya que decir (ali contestar)
tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar; esto es inacabable, fam aquí hay tela para rato
iti h kraju tocar a su fin, acabarse, fig extinguirse, (zmanjkovati) ir escaseando
napraviti kraj čemu poner término a, dar fin a - krasíti adornar (z con, de) ; ornar; ataviar; decorar; embellecer
krasiti se s tujim perjem ataviarse con lo ajeno - krí sangre f ; fig raza f , casta f , estirpe f , linaje f
arteriozna (venozna) kri sangre roja (negra ali venosa)
modra kri (fig) sangre noble (ali azul)
vroča kri (fig) temperamento m apasionado
le mirno kri! ¡calma!, ¡no se altere!
banka (izguba, odvzem, prelivanje) krvi banco m (pérdida f, extracción f, derrame m) de sangre
transfuzija, zastrupljenje krvi transfusión f, intoxicación f de la sangre (ali toxemia f)
puščanje krvi (med) sangría f
naval krvi congestión f, aflujo m de sangre
to mu je v krvi lo lleva en la sangre
imeti ribjo kri v žilah tener sangre de horchata
hudo kri delati quemar la sangre, excitar el odio
omadeževati s krvjo ensangrentar, manchar de sangre (tudi fig)
kri potiti (fig) sudar sangre, (od dela) sudar la gota gorda, fam sudar tinta
kri prelivati derramar sangre
kri mi zastaja v žilah (fig) la sangre se me hiela en las venas - krilo2 (žensko) falda f , saya f ; Arg pollera f
spodnje krilo enagua(s) f (pl)
držati se matere za krilo (fig) estar agarrado a los faldones de la madre
spodrecati si krilo arremangarse las faldas - krílo1 (perut) ala f
krilo pljuč (anat) lóbulo m
krilo vrat hoja f, batiente m; (mlinskega kolesa, helikopterja) aleta f
dati krila komu (fig) dar alas a alg
pristriči komu krila cortar a alg las alas
udarjati s krili batir las alas, aletear - kríž cruz f (tudi fig) ; fig aflicción f ; (del telesa) (pri človeku) región f lumbar , (pri konju) grupa f
Južni križ (astr) la Cruz del Sur
Rdeči križ Cruz Roja
križ ob poti la cruz del camino
nositi svoj križ (fig) llevar su cruz
pribiti na križ koga crucificar a alg, clavar en la cruz a alg
napraviti križ (pokrižati se) persignarse, hacer la señal de la croz
umreti na križu morir crucificado, morir en la cruz
vsak ima svoj(e) križ(e) a nadie le faltan preocupaciones; cada cual tiene sus problemas
imeti pravi križ s kom (fig) tener sus penas con alg
napraviti križ čez bolnika (fig) desahuciar al enfermo - kŕzno piel f
obšit s krznom guarnecido de piel
trgovina s krznom peletería f; comercio m de pieles
podložiti s krznom forrar de piel
trgovec s krznom comerciante m en pieles, peletero m - kúra1 (kokoš) gallina f
mlada kura polla f
vodna kura polla f de agua
pečena kura gallina asada
iti s kurami spat acostarse con las gallinas - kurjáva (material) combustible(s) m (pl) ; (gretje) calefacción f
centralna (etažna, električna, plinska) kurjava calefacción f central (individual, eléctrica, de gas)
kurjava z oljem (z zrakom) calefacción de aceite (de aire)
parna kurjava calefacción de vapor
kurjava s toplo vodo calefacción con (ali por) agua caliente - l. kratica ley; libro; litro(s); letra; legal; le(s); la
- L. kratica Licenciado; Letra; Libranza; Lira(s); Linneo; Longitud; Ley; Loco
- lahkomíseln ligero ; (moralno) frívolo ; (nepremišljen) imprudente, irreflexivo
lahkomiselno ravnati s čim tratar a/c a la ligera - lápiz moški spol grafit; svinčnik; svinčen črtalnik; lapis
lápiz de color barvni svinčnik
lápiz copiador kopirni svinčnik
lápiz de pizarra črtalnik, pisalo
lápiz de sangre (Am) črtalnik za ustnice
lápiz (de) tinta tinten svinčnik
dibujo a lápiz risba s svinčnikom - largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren
largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
largo de manos predrzen, smel
largo en trabajar sposoben za delo
largo de pelo dolgolas
largo y tendido na dolgo in široko
anteojos de larga vista daljnogled
camino largo dolga pot
a largo andar sčasoma
a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
a lo más largo kvečjemu, največ
a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
a las siete largas pozno po sedmih
(de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
de larga fecha že dolgo
por largo obširno, natančno
cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
es largo de contar to je dolga zgodba
hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
ir (para) largo vleči se (zadeva)
ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
saberla muy larga zelo premeten biti
ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan - lás cabello m ; pelo m
lasje pelo m, cabellera f
beli las(je) cana(s) f (pl)
beljeni lasje pelo m oxigenado
sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
kodrasti lasje cabellera f rizada
nepristni lasje pelo m postizo
gosti lasje pelo m tupido
skuštranih las greñudo
voda za lase agua f capilar
tanek kot las capilar
svileni lasje cabellos m pl sedosos
dobiti bele lase echar canas
lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
skočiti si v lase andar a la greña
razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
viseti na lasu estar pendiente de un cabello
vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo - lata ženski spol pločevina, pločevinasta škatla (doza)
lata de conservas konzerva
hoja de lata pločevina, pločevinasta plošča
sardinas en lata(s) sardine v konzervi
una lata de sardinas konzerva sardin - L.E. kratica libra(s) esterlina(s)
- lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj
lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane