Franja

Zadetki iskanja

  • kôsa (orodje) guadaña f

    kositi s koso guadañar
  • kôžuh piel f ; (na živali) pellejo m

    ovčji kožuh piel f de oveja (ali de cordero); (s krznom podložen plašč) abrigo m forrado de piel; (krznen plašč) abrigo m de pieles
  • kráj2 (konec) (časovno) fin m ; término m ; (končanje) terminación f

    od kraja al principio
    (že) takoj od kraja ya desde el principio
    na vseh koncih in krajih por doquiera, en todas partes
    biti pri kraju (o zalogah, močeh) agotarse, estar agotado
    z njim gre h kraju está muriéndose, está para morir; fam está en las últimas
    biti pri kraju s svojo pametjo no saber, ya que decir (ali contestar)
    tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar; esto es inacabable, fam aquí hay tela para rato
    iti h kraju tocar a su fin, acabarse, fig extinguirse, (zmanjkovati) ir escaseando
    napraviti kraj čemu poner término a, dar fin a
  • krasíti adornar (z con, de) ; ornar; ataviar; decorar; embellecer

    krasiti se s tujim perjem ataviarse con lo ajeno
  • krí sangre f ; fig raza f , casta f , estirpe f , linaje f

    arteriozna (venozna) kri sangre roja (negra ali venosa)
    modra kri (fig) sangre noble (ali azul)
    vroča kri (fig) temperamento m apasionado
    le mirno kri! ¡calma!, ¡no se altere!
    banka (izguba, odvzem, prelivanje) krvi banco m (pérdida f, extracción f, derrame m) de sangre
    transfuzija, zastrupljenje krvi transfusión f, intoxicación f de la sangre (ali toxemia f)
    puščanje krvi (med) sangría f
    naval krvi congestión f, aflujo m de sangre
    to mu je v krvi lo lleva en la sangre
    imeti ribjo kri v žilah tener sangre de horchata
    hudo kri delati quemar la sangre, excitar el odio
    omadeževati s krvjo ensangrentar, manchar de sangre (tudi fig)
    kri potiti (fig) sudar sangre, (od dela) sudar la gota gorda, fam sudar tinta
    kri prelivati derramar sangre
    kri mi zastaja v žilah (fig) la sangre se me hiela en las venas
  • krilo2 (žensko) falda f , saya f ; Arg pollera f

    spodnje krilo enagua(s) f (pl)
    držati se matere za krilo (fig) estar agarrado a los faldones de la madre
    spodrecati si krilo arremangarse las faldas
  • krílo1 (perut) ala f

    krilo pljuč (anat) lóbulo m
    krilo vrat hoja f, batiente m; (mlinskega kolesa, helikopterja) aleta f
    dati krila komu (fig) dar alas a alg
    pristriči komu krila cortar a alg las alas
    udarjati s krili batir las alas, aletear
  • kríž cruz f (tudi fig) ; fig aflicción f ; (del telesa) (pri človeku) región f lumbar , (pri konju) grupa f

    Južni križ (astr) la Cruz del Sur
    Rdeči križ Cruz Roja
    križ ob poti la cruz del camino
    nositi svoj križ (fig) llevar su cruz
    pribiti na križ koga crucificar a alg, clavar en la cruz a alg
    napraviti križ (pokrižati se) persignarse, hacer la señal de la croz
    umreti na križu morir crucificado, morir en la cruz
    vsak ima svoj(e) križ(e) a nadie le faltan preocupaciones; cada cual tiene sus problemas
    imeti pravi križ s kom (fig) tener sus penas con alg
    napraviti križ čez bolnika (fig) desahuciar al enfermo
  • kŕzno piel f

    obšit s krznom guarnecido de piel
    trgovina s krznom peletería f; comercio m de pieles
    podložiti s krznom forrar de piel
    trgovec s krznom comerciante m en pieles, peletero m
  • kúra1 (kokoš) gallina f

    mlada kura polla f
    vodna kura polla f de agua
    pečena kura gallina asada
    iti s kurami spat acostarse con las gallinas
  • kurjáva (material) combustible(s) m (pl) ; (gretje) calefacción f

    centralna (etažna, električna, plinska) kurjava calefacción f central (individual, eléctrica, de gas)
    kurjava z oljem (z zrakom) calefacción de aceite (de aire)
    parna kurjava calefacción de vapor
    kurjava s toplo vodo calefacción con (ali por) agua caliente
  • l. kratica ley; libro; litro(s); letra; legal; le(s); la
  • L. kratica Licenciado; Letra; Libranza; Lira(s); Linneo; Longitud; Ley; Loco
  • lahkomíseln ligero ; (moralno) frívolo ; (nepremišljen) imprudente, irreflexivo

    lahkomiselno ravnati s čim tratar a/c a la ligera
  • lápiz moški spol grafit; svinčnik; svinčen črtalnik; lapis

    lápiz de color barvni svinčnik
    lápiz copiador kopirni svinčnik
    lápiz de pizarra črtalnik, pisalo
    lápiz de sangre (Am) črtalnik za ustnice
    lápiz (de) tinta tinten svinčnik
    dibujo a lápiz risba s svinčnikom
  • largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

    largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
    largo de manos predrzen, smel
    largo en trabajar sposoben za delo
    largo de pelo dolgolas
    largo y tendido na dolgo in široko
    anteojos de larga vista daljnogled
    camino largo dolga pot
    a largo andar sčasoma
    a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
    a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
    a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
    a lo más largo kvečjemu, največ
    a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
    a las siete largas pozno po sedmih
    (de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
    de larga fecha že dolgo
    por largo obširno, natančno
    cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
    es largo de contar to je dolga zgodba
    hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
    el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
    ir (para) largo vleči se (zadeva)
    ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
    pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
    saberla muy larga zelo premeten biti
    ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
    tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan
  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • lata ženski spol pločevina, pločevinasta škatla (doza)

    lata de conservas konzerva
    hoja de lata pločevina, pločevinasta plošča
    sardinas en lata(s) sardine v konzervi
    una lata de sardinas konzerva sardin
  • L.E. kratica libra(s) esterlina(s)
  • lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

    lengua bifida razcepljen jezik
    lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
    lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
    lengua de estropajo jecljavec
    lengua madre prajezik
    lengua materna, lengua nativa materin j.
    lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
    lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
    lengua de tierra zemeljski j.
    lengua vulgar ljudski j.
    lenguas peninsulares iberski jeziki
    andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
    largo de lengua drzen, nesramen
    media lengua jecljavec
    con la lengua de un palmo z velikim naporom
    buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
    desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
    se le va la lengua jezik se mu je razvezal
    morderse la lengua v jezik se ugrizniti
    perder la lengua onemeti
    sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
    sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
    tener la lengua gorda pijan biti
    tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
    no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
    lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
    tomar lengua(s) poizvedovati
    hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
    traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
    quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane