Franja

Zadetki iskanja

  • ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

    ir bien (de salud) zdrav biti
    el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
    ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
    ir descaminado ne se spoznati
    ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
    ir mal slabo se počutiti, bolan biti
    va de mal en peor vedno slabše mu gre
    ir y venir sem in tja hoditi
    ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
    sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
    tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
    de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
    va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
    lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
    ¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
    ir v vzklikih in vprašanjih:

    ¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
    ¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
    ¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
    ¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
    ¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
    ¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
    ¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
    ¡vamos claros! govorimo jasno!
    ¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
    ¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
    ¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
    ¡vaya por Dios! za božjo voljo
    es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
    ¡vaya que sí! to rad verjamem!
    ¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
    ¡vayamos! urno!
    ¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
    ¿cuánto va? koliko stavimo?
    ¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
    ir + gerundij:

    voy comprendiendo počasi že razumevam
    cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
    eso va siendo difícil to bo težko
    los precios van bajando cene padajo
    ir + pretekli deležnik:

    ir montado jahati
    ir perdido premagan biti, izgubiti
    iba vestido de negro bil je črno oblečen
    todo va vendido ya vse je že prodano
    ¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
    van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
    ir + predlogi ali prislovna določila:
    ir + a:

    ir a buscar a alg. iti po koga
    ir a dormir spat iti
    ir a recibir a alg. komu naproti iti
    ir a ver a uno obiskati koga
    al ir a pagar pri plačevanju
    voy a hacerlo takoj bom to naredil
    iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
    es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
    ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
    ¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
    ¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
    voy a partir mañana odpotujem jutri
    ¡vas a caer! padel boš!
    ir a caballo jahati, jezditi
    ir a pie peš iti
    ir a pique potopiti se (ladja)
    voy a casa grem domov
    ir a la cama leči v posteljo
    ir al encuentro de alg. komu naproti iti
    ir a la plaza iti na (živilski) trg
    ir a una isti cilj zasledovati
    ¡a eso voy! za to ravno gre!
    ir + con:

    ir con alg. koga spremljati, s kom držati
    eso no va conmigo to se me ne tiče!
    ir + de:

    ir de intérprete iti (biti) za tolmača
    ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
    ir + en:

    ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
    ir en avión leteti (v letalu)
    ir en barco z ladjo se voziti
    ir en bicicleta na kolesu se peljati
    ir en ferrocarril z železnico se peljati
    ir en contra upreti se
    en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
    el año en que vamos tekoče leto
    los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen
  • jáko muy; mucho

    jako dober muy bueno
    jako dobro muy bien
    jako rad con mucho gusto (bi jaz to naredil lo haría)
  • Jesús moški spol Jezus; vrček za mašno vino

    en un (decir) Jesús v hipu, kot bi mignil
    morir sin decir Jesús nenadoma umreti
    ¡Jesús! Jezus! (vzklik) presenečenja, občudovanja; na zdravje! (pri kihanju)
  • kakó

    kako? ¿cómo?; ¿de qué modo?; ¿de qué manera?
    kako to? ¿cómo así?, ¿cómo pués?, ¿cómo qué?!
    kako vam gre? ¿cómo está usted?, ¿cómo (le) va (de salud)?
    kakó si? ¿cómo estás?
    kako dolgo? ¿cuánto tiempo?
    kako dolgo si tu? ¿desde cuándo estás aquí?
    kako prosim? ¿cómo?, ¿cómo dice (ali decía) usted?
    kako daleč je do ...? ¿qué distancia hay de aquí a...?
    kako sem srečen! ¡qué feliz soy!
    kako dežuje! ¡cómo llueve!
    kako to, da ne! ¡cómo que no!
    kako bi bilo, če ...? ¿qué le (ozir. te) parece si... (subj)?
    kako dolgo bomo morali še čakati? ¿cuánto hemos de esperar todavía?
  • kôt2 (kakor) como; de; en calidad (ali concepto) de ; (za primernikom) que

    kot deček de (cuando era) niño
    kot odškodnina za en concepto de indemnización
    kot poslanik je bil v Beogradu estaba como (ali de) embajador en Beograd
    umrl je kot junak murió como un héroe
    (v svojstvu) kot en calidad de
    ti si mlajši kot jaz tú eres más joven que yo
    več kot 10 let más de 10 años
    imam več denarja, kot ga potrebujem tengo más dinero del que necesito
    storim več, kot morem hago más de lo que puedo
    kot da, kot če como si (subj)
    kot da ne bi nikogar bilo tu como si no estuviera aquí nadie
    noben drug kot ti nadie sino tú, nadie más que tú
    vse (drugo) prej kot lep todo menos (ali excepto) bonito
  • kozláti vomitar; arrojar

    človek bi (ob tem) kozlal da nauseas; remueve las tripas
  • kóža piel f ; pellejo m ; anat dermis f

    premočen do kože calado hasta los huesos
    barva kože color m de la piel
    srbenje kože picazón m, med prurito m
    nega kože higiene f de la piel
    presaditev kože transplantación f cutánea, injerto m cutáneo
    volk v ovčji koži el lobo con piel de cordero
    odreti živali kožo desollar un animal
    sama kost in koža ga je está en los huesos, no tiene más que el pellejo
    gre mu za kožo (fig) está perdido, puede costarle la vida
    dragó prodati svojo kožo (fig) vender cara su vida, fam defender el pellejo
    zdravo (celo) kožo odnesti salir bien librado; escapar con vida
    ne bi hotel biti v njegovi koži no quisiera estar en su pellejo
    skočiti iz kože (fig) ponerse fuera de sí; exasperarse; salir de sus casillas; estallar
    nositi kožo na prodaj (fig) exponerse a un riesgo; arriesgar la vida (fam el pellejo)
    imeti debelo kožo (fig) tener buen estómago
  • kričáti gritar, dar (ali lanzar) gritos, vocear, dar voces

    močno kričati vociferar
    kričati na vse grlo gritar a voz en cuello
    kričati na pomoč pedir socorro, dar voces de socorro
    kričati po maščevanju, do neba clamar venganza, al cielo
    kriči, kot da bi ga iz kože devali grita como un condenado
  • largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

    largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
    largo de manos predrzen, smel
    largo en trabajar sposoben za delo
    largo de pelo dolgolas
    largo y tendido na dolgo in široko
    anteojos de larga vista daljnogled
    camino largo dolga pot
    a largo andar sčasoma
    a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
    a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
    a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
    a lo más largo kvečjemu, največ
    a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
    a las siete largas pozno po sedmih
    (de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
    de larga fecha že dolgo
    por largo obširno, natančno
    cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
    es largo de contar to je dolga zgodba
    hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
    el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
    ir (para) largo vleči se (zadeva)
    ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
    pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
    saberla muy larga zelo premeten biti
    ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
    tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan
  • lejos daleč, zelo oddaljeno

    (no) lejos de aquí (ne) daleč od tod
    a lo lejos daleč, v daljavi
    de(sde) lejos iz daljave, od daleč
    lejos de vista, lejos de corazón daleč od oči, daleč od srca
    estar lejos oddaljen biti
    estoy (muy) lejos de pensarlo daleč sem od tega, da bi to mislil
    eso me está muy lejos še daleč mi ni za to
    ayer, sin ir más lejos... (še) prav včeraj
    ... para no ir más lejos... da ne iščem primera predaleč; tako npr.
  • llama ženski spol plamen; ogenj, silovitost, strast, ljubezen

    echar llamas plamteti, plapolati, ogenj sipati
    llama vital življenjski plamen
    por ella andaria entre llamas zanjo bi šel v ogenj
  • llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

    llegar tarde zakasniti se
    llegar a tiempo pravočasno dospeti
    el tren llega con retraso vlak ima zamudo
    si alcanza no llega komaj zadostuje
    ir a llegar por iti po (koga)
    llegar hasta segati do, trajati do
    llegar al alma do srca iti (segati)
    llegar al fin iti h koncu
    llegar a la cumbre vrh doseči
    llegar a los postres (fig) prepozno priti
    no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
    no llega a los 5 años ni še 5 let star
    no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
    el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
    llegar a entender končno razumeti
    llegar a saber zvedeti
    llegar a realizar (končno) uresničiti
    por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
    si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
    llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
    llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
    llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
    llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
    llegarse a las manos spopasti se
    los géneros llegados dospelo blago
    llegar a ser postati
    llegar a ser rico obogateti
  • loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

    loco de amor nor od ljubezni
    loco de atar besno nor, čisto nor
    loco por la música nor na glasbo
    éxito loco velikanski uspeh
    suerte loca bajna sreča
    andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
    correr la loca pohajkovati, ponočevati
    estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
    volver a uno loco koga v obup spraviti
    volverse loco pobesneti, znoreti
    es para volverse loco človek bi kar pobesnel
    a tontas y a locas tjavdan
  • lucir [-zc-] o-, raz-svetliti; svetiti se, sijati, bleščati se, lesketati se

    lucir sus facultades svoje sposobnosti razkazovati (pokazati)
    lucir un vestido razkazovati obleko, imeti novo obleko
    eso no te luce to ni lepo od tebe
    lucir en blesteti v, ponašati se z
    el lucir del sol sončni sij
    le luce el pelo videti je beden
    lucirse lišpati se; odlikovati se
    lucidos estaríamos si... še tega bi se manjkalo, da ...
    ¡nos hemos lucido! ¡lucidos estamos! kakšna blamaža!
  • manera ženski spol način; vedenje, dostojnost; (slikarstvo) manira; sredstvo, možnost

    manera de decír izražanje
    a la manera na način
    a manera de po načinu, kot
    a mi manera de ver po mojem naziranju
    de manera que tako da; da bi
    de buena manera spodobno, dostojno
    de otra manera sicer, drugače
    de es(t)a manera na ta način, takó; torej, potemtakem
    de ninguna manera, en manera alguna nikakor
    en gran manera v veliki meri
    esa no es la manera de obrar takó se ne dela
    no hay manera (de hacerlo) (to) se ne da napraviti, je nemogoče
    sobre manera čez mero, izredno, nenavadno
    acabar de mala manera slabo končati
    maneras pl manire, vedenje
    de todas maneras vsekakor, na vsak način
  • maular

    sin paular ni maular ne da bi črhnil
  • medrado zdrav, krepak; odrasel

    medrado m povzpetnik
    ¡medrados estaríamos! še tega bi se manjkalo!
  • mejor boljši; višji

    el mejor boljši, najboljši
    lo mejor boljše, najboljše
    el mejor día nekega lepega dne, (na) prvi najboljši dan
    a lo mejor prej kot bi mislil, nenadoma
    pasar a mejor vida umreti
    lo mejor es que... najbolje je, da ...
  • mención ženski spol omemba, omenitev

    diploma de bachillerato con mención honorifica odlično zrelostno spričevalo
    digno de mención omembe vreden
    hacer mención (de) omeniti
    no puedo dejar sin mención ne morem si kaj, da ne bi omenil
  • menos manj; razen

    mucho menos mnogo manj
    no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
    poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
    punto menos que imposible skoraj nemogoče
    a menos que (no venga) če (ne pride)
    al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
    de menos premalo
    en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
    no menos ravno toliko, ravno tako
    todos menos tú vsi razen tebe
    apreciar en menos manj ceniti
    echar de menos pogrešati
    no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
    el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
    cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
    no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
    no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
    son menos de las diez ura še ni deset
    venir a menos rakovo pot iti, propasti
    menos mal que še sreča, da ...
    es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
    ¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
    ¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
    ¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
    ¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!