Franja

Zadetki iskanja

  • strél tiro m ; disparo m ; (iz puške) escopetazo m , (iz topa) cañonazo m , (s strelico) flechazo m ; (nogomet) tiro m (na vrata a puerta) , angl chut m

    milosten strel tiro de gracia
    strel v glavo herida f de bala en la cabeza
    zgrešen strel tiro errado (ali fallado ali perdido)
    strel v zrak tiro en vacío
    strel iz pištole pistoletazo m
    mojstrski strel tiro magistral
    slep, prazen strel tiro al aire, tiro sin bala
    odbojni strel tiro de rebote
    oplazni strel rozadura f (causada por una bala)
    strel za strah tiro al aire
    strel iz šibrovke perdigonada f
    pozdravni strel salvas f pl de saludo
    strel v sili tiro de secorro, (na morju) señales f pl que da un barco en peligro
    prerešetan od strelov acribillado a tiros
  • stréla rayo m

    od strele zadet alcanzado (ali herido ali fulminado) por el rayo
    kot da bi ga strela zadela (fig) como si le tocara un rayo
    kot strela iz jasnega (neba) como un rayo en tempo sereno, como una bomba
    strela je udarila el rayo cayó (v sobre)
    gromska strela! ¡mil rayos!, ¡rayos!
  • strésati, strésti sacudir; agitar ; fam zarandear ; teh vibrar

    stresti se temblar, trepidar, tiritar; vibrar
    stresti koga iz spanja despertar a alg sacudiéndole
    stresati svojo slabo voljo na koga descargar su mal humor sobre alg
    pred uporabo stresti! ¡agítese antes de usarlo!
  • stríc tío m

    stari stric tío abuelo
    stric v drugem (tretjem) kolenu tío segundo (tercero)
    stric iz Amerike fam el tío ric(ach)o de América
  • strójnica (hala) sala f de máquinas ; (orožje) ametralladora f

    ogenj iz strojnice (voj) fuego m de ametralladora
    streljati s strojnico na koga ametrallar a alg
  • stròp techo m

    obokan strop bóveda f
    strop iz mavca cielo m raso
    kasetiran, opažen strop artesonado m
  • strúna cuerda f

    kovinska (klavirska, iz črev) struna cuerda metálica (de piano, de tripa)
    struna je preveč napeta la cuerda está demasiado tirante
    napeti struno (na violino) poner una cuerda (al violín)
    dotakniti se občutljive strune (fig) tocar la cuerda sensible
    mile strune ubrati tocar la cuerda sentimental
    ubrati milejše (ostrejše) strune (fig) aflojar (apretar) la cuerda
    ubrati druge strune (fig) cambiar de tono, salir por otro registro
  • subseguir [-i-, g/gu] slediti

    subseguirse slediti eden za drugim
    de ello subsigue iz tega sledi
  • sueño moški spol spanje; spanec, zaspanost; sanje, sanjarjenje

    sueño eterno večno spanje, smrt
    sueño pesado težko spanje
    enfermedad del sueño spalna bolezen
    una noche sin sueño noč brez spanja
    sueño de una noche de verano sen kresne noči
    como un sueño kot sanje
    caerse de sueño (fig) zelo zaspan biti, cepati od zaspanosti
    coger (ali conciliar) el sueño zaspati
    descabezar (ali echar) un sueño (fig) podremati
    despertar del sueño zbuditi se iz spanja
    dormí en un sueño toda la noche vso noč je prespal
    tener sueño zaspan biti
    ¡ni por sueño! niti v sanjah ne!
    sueños sanje, sanjarjenje
    en sueños v spanju
    entre sueños v polspanju
    estar en siete sueños biti v globokem spanju
    sueños son vientos (fig) sanje so kot pena
  • suerte ženski spol (srečen) slučaj; usoda; sreča; srečka; vrsta, sorta; način, stanje, položaj; bikoborba del sporeda bikoborbe

    suerte de capa parada s plašči (prvi del bikoborbe)
    suerte de varas, suerte de caballos nastop s kopji (drugi del bikoborbe)
    suerte de banderillas nastop z metalnimi puščicami (tretji del bikoborbe)
    suerte de matar, suerte suprema nastop z meči (zadnji del bikoborbe)
    suerte humana človeška usoda
    caer en suerte pripasti kot delež; doleteti
    entrar en suerte (iz)žreban biti
    elegir por suerte izžrebati, določiti po žrebu
    sacar por suerte žreb vleči, (iz)žrebati
    ser hombre de suerte biti otrok sreče, srečo imeti
    tener mala suerte ne imeti sreče, imeti smolo
    tener buena suerte srečo imeti
    a la suerte na slepo srečo
    de baja suerte nizkega stanu
    de esta suerte, de tal suerte tako, na ta način
    de ninguna suerte nikakor ne
    de otra suerte drugače, sicer; razen tega
    de primera suerte prvovrsten
    de suerte que tako da
    por suerte slučajno, na srečo
    ¡Dios te dé suerte! bog ti pomagaj!
    echar suertes žrebati
    de todas suertes na vsak način, vsekakor
  • supresión ženski spol potlačitev, zator; odprava, ukinitev; izpustitev; zamolčanje

    supresión de una lista izbrisanje (črtanje) iz seznama
    supresión por la censura konfiskacija
  • svíla seda f

    čista (naravna surova) svila seda pura (natural, cruda)
    umetna svila seda artificial; rayón m
    acetatna svila seda de acetato (ali de azacho)
    krep svila seda crespón
    iz čiste svile de toda seda, de seda pura
    pralna svila seda lavable
    svila za šivanje (za vezenje) seda de coser (de bordar)
    sukana svila hilo m de seda
    mehek kot svila como una seda
    trgovec s svilo comerciante m en sedas
    trgovina s svilo comercio m de la seda; sedería f
  • svínec plomo m ; (šibre) perdigones m pl ; (na ribiški mreži) plomo m

    roke in noge so mu bile kot iz svinca sentía en piernas y brazos como una pesadez de plomo
  • škàf tina f

    lije kot iz škafa está lloviendo a cántaros (ali a mares), está diluviando
  • škátla caja f ; (majhna) cajita f

    škatla za klobuk sombrerera f
    škatla iz lepenke cajita f de cartón
    zložljiva škatla caja (de cartón) plegable
    stara škatla (fig) vejestorio m; carcamal m
  • škátlica cajita f

    škatlica za vžigalice caja f de cerillas
    kot iz škatlice vzet acicalado; de punta en blanco; fam emperejilado; A muy paquete
  • škrípec polea f

    kombinirani škripec polea f combinada
    biti v škripcih (fig) estar en un aprieto, encontrarse en un apuro, estar en un atolladero
    pomagati komu, potegniti koga iz škripcev sacar a alg de un aprieto (ali de un apuro ali de un atolladero)
  • šóla escuela f ; (poslopje) escuela f , casa f escuela ; (pouk) clase f

    diplomat stare šole un diplomático de la vieja escuela
    ne imeti šole (pouka) no tener clase
    jutri ne bo šole (pouka) mañana no hay clase
    hoditi, iti v šolo ir a la escuela, ir a clase
    iti skozi trdo šolo pasar por un duro aprendizaje
    izostati iz šole (od pouka) no asístir (no ir) a clase
    »špricati« šolo faltar a la clase, fam correr(se) la clase, hacer novillos
    dekliška šola escuela de niñas, (višja) colegio m de señoritas
    deška šola e. de niños
    državna šola e. nacional
    glasbena šola conservatorio m (de música)
    gozdarska šola e. de montes
    laična (konfesionalna) šola e. laical (confesional)
    letalska šola e. de aviación (ali de pilotes)
    nadaljevalna šola e. complementaria, e. de adultos
    obrtna šola e. industrial, (v Španiji) e. de oficialía y maestría industrial
    pedagoška visoka šola e. normal
    plavalna šola e. de natación
    plesna šola academia f de baile
    poljedelska šola e. de agricultura
    pomorska šola e. náutica (ali naval)
    osnovna šola e. (de enseñanza) primaria
    pomožna šola (za duševno zaostale) e. especial para retrasados mentales, e. de niños subnormales
    risarska šola e. de dibujo
    rudarska šola e. de minas
    slikarska šola e. de pintura
    srednja šola e. primaria superior, e. de secunda enseñanza
    strokovna šola e. profesional (ali especial)
    šoferska šola e. de conductores (ali de chóferes)
    trgovska šola e. de comercio
    šola za umetno obrt e. de artes decorativas
    večerna šola e. nocturna
    visoka šola e. superior, universidad f
    tehniška visoka šola e. superior técnica; e. politécnica
    vojaška šola e. militar, academia f militar
    zasebna šola e. privada, colegio m particular
    živinozdravniška visoka šola e. de veterinaria
  • štrléti resaltar; sobresalir

    štrleti iz vode emerger del agua
    štrleti iznad elevarse sobre, dominar
  • táft tafetán m

    obleka iz tafta vestido m de tafetán