stréljati tirar; tirar tiros; disparar, hacer disparos; hacer fuego
streljati z tirar a, con
streljati za kom disparar sobre alg que huye
(pre)daleč streljati tirar largo
streljati brez cilja tirar al azar, tirotear
mimo streljati errar el tiro
streljati na koga tirar (ali disparar) sobre alg
streljati s pištolo (v zrak, ostro, slepo, v tarčo) tirar a la pistola (al aire, con bala, sin bala, al blanco)
streljati mimo cilja (tarče) tirar más allá del blanco
(znati) dobro streljati ser buen tirador, (o puški) tener el tiro justo
streljati z očmi (fig) lanzar miradas
Zadetki iskanja
- suerte ženski spol (srečen) slučaj; usoda; sreča; srečka; vrsta, sorta; način, stanje, položaj; bikoborba del sporeda bikoborbe
suerte de capa parada s plašči (prvi del bikoborbe)
suerte de varas, suerte de caballos nastop s kopji (drugi del bikoborbe)
suerte de banderillas nastop z metalnimi puščicami (tretji del bikoborbe)
suerte de matar, suerte suprema nastop z meči (zadnji del bikoborbe)
suerte humana človeška usoda
caer en suerte pripasti kot delež; doleteti
entrar en suerte (iz)žreban biti
elegir por suerte izžrebati, določiti po žrebu
sacar por suerte žreb vleči, (iz)žrebati
ser hombre de suerte biti otrok sreče, srečo imeti
tener mala suerte ne imeti sreče, imeti smolo
tener buena suerte srečo imeti
a la suerte na slepo srečo
de baja suerte nizkega stanu
de esta suerte, de tal suerte tako, na ta način
de ninguna suerte nikakor ne
de otra suerte drugače, sicer; razen tega
de primera suerte prvovrsten
de suerte que tako da
por suerte slučajno, na srečo
¡Dios te dé suerte! bog ti pomagaj!
echar suertes žrebati
de todas suertes na vsak način, vsekakor - suficiente zadosten; zmožen, sposoben
lo suficiente dovolj, zadosti
suficiente asado dovolj pečen
ser suficiente zadostovati
no es suficiente ni dovolj
no es lo suficiente aplicado ni dovolj marljiv - súm sospecha f (za de)
sum za (po)beg sospecha de huida
biti na sumu ser sospechoso (de a/c)
pasti v sum hacerse sospechoso, incurrir en sospecha
imeti koga na sumu sospechar a alg
zbuditi sum inspirar sospecha(s), hacerse sospechoso (de), levantar sospecha
zvrniti, zvaliti sum na koga hacer recaer sospechas sobre alg - sumljív sospechoso (zaradi por)
biti sumljiv ser sospechoso
sumljivo blago mercancías f pl sospechosas
sumljiva oseba sospechoso m
sumljiv zaradi svojega vedenja sospechoso por su conducta
on se mi zdi sumljiv él me parece sospechoso
to se mi zdi sumljivo esto me parece sospechoso - susceptible občutljiv, razdražljiv; sposoben (za)
susceptible de mejora sposoben izboljšanja
ser susceptible de biti sposoben za - súženj esclavo m (tudi fig) ; lit siervo m
trgovec s sužnji tratante m en negros, traficante m de esclavos; negrero m
trgovina s sužnji tráfico m de esclavos, tráfico m negrero, trata f de negros
ladja za prevoz sužnjev buque m (ali barco m) negrero
trg za sužnje mercado m de esclavos
biti suženj svojega dela ser esclavo de su trabajo
narediti koga za sužnja esclavizar a alg, reducir a la esclavitud a alg - svést conciencia f ; conocimiento m
biti si v svesti svoje pravice ser (ali estar) consciente de su derecho - svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro
sveta aliansa (hist) Santa Alianza
sveti Anton (rel) San Antonio
sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
sveti dan (božič) el día de Nochebuena
sveta družina (rel) la sagrada familia
sveti duh (rel) el espíritu santo
sveta dolžnost sagrado deber m
sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
sveto leto año m santo
sveta nebesa! ¡santo Dios!
sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
Sveta Stolica la Santa Sede
sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
sveti večer (rel) Nochebuena f
vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
sveto obljubiti prometer solemnemente
delati se svetega fingir devoción, ser beato
prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado - šála broma f ; chanza f ; (dovtip) chiste m ; (nagajanje) burla f , fam choteo m , chunga f , guasa f
za šalo por broma
v šali en broma, en tono de broma
groba, slaba šala broma de mal gusto (ali pesada)
bila je le šala sólo era en broma
ni mi do šal no estoy para bromas
s tem ni šale no es cosa de broma
to je draga šala zame eso me cuesta un ojo de la cara
šala gre predaleč esto ya pasa de broma
pol za res, pol za šalo entre bromas y veras
pustimo šale (ob strani) ¡bromas aparte!, ¡hablemos en serio!, ¡dejémonos de bromas!
razumeti šalo, ne zameriti šale no tomar a mal una broma
nobene šale ne razumeti no entender de burlas (ali de bromas), no estar para bromas, no ser amigo de bromas
šale uganjati, zbijati s kom bromear (ali chancear ali hacer bromas) con alg - škóda daño m ; detrimento m ; perjuicio m ; lástima f ; (opustošenje) estragos m pl ; (od požara) siniestro m ; (havarija) avería f ; (poškodba) deterioro m , desperfecto m
komu na škodo con daño (ali perjuicio) de alg, en perjuicio (ali detrimento) de alg
v mojo škodo en mi perjuicio, a costa mía
kakšna škoda! ¡qué lástima!
škoda za denar! ¡lástima de dinero!
škoda (je), da ... es una lástima (ali es una pena) que... (subj)
škoda ga je es digno de lástima, es lástima que haya muerto
ne bo v tvojo škodo no te pesará, sería en provecho tuyo
biti odgovoren, odgovarjati za škodo responder (ali ser responsable) de los daños
biti na škodi (fig) salir perdiendo en un asunto
hoditi komu v škodo invadir el terreno de otro, cazar en vedado ajeno
napraviti, povzročiti škodo ocasionar (ali causar) daño(s), causar perjuicio
popraviti škodo reparar un daño
plačati, poravnati škodo (ki so jo drugi naredili) fam pagar los vidrios rotos, pagar el pato
spametovati se ob škodi escarmentar, (ob tuji škodi) escarmentar en cabeza ajena
trpeti škodo sufrir un daño
zavarovati proti škodi asegurar contra daños
škoda človeka izmodrí de los escarmentados nacen los avisados
materialna škoda daño m material
nadomestilo za škodo indemnización f por daños y perjuicios
izravnava škode compensación f
prijava škode aviso m de siniestro
poravnava škode reparación f de un daño
zavarovanje proti škodi seguro m contra daños
v škodo kakovosti en detrimento de la calidad - števílo número m
20 po številu en número de veinte
v velikem številu en gran número, en gran cantidad
celo (decimalno, mešano, sodo, liho) número entero (decimal, mixto, par, impar)
trištevilčno število número de tres cifras
presegati po številu superar en número, ser numéricamente superior
zaokrožiti število completar el número - taberna ženski spol pivnica, krčma, vinarna, gostilna, žganjarna
ser un poste de taberna vinski bratec biti
frecuentar tabernas popivati - tabla ženski spol miza, mizna plošča; deska, tabla; tabela, register, seznam; slika; poštevanka; greda
tabla de dibujo risalna deska
tabla de lavar pralnik
tabla de multiplicar poštevanka
tabla de materias stvarno kazalo
hacer tabla rasa (de) ne gledati na kaj, ne se spotikati nad čem
ser de tabla biti običajen
a la tabla del mundo vpričo vseh, javno
a raja tabla z vsemi močmi
tablas pl šahovnica
las tablas (fig) gledališki oder
las tablas de la ley Mojzesove postave
tablas logarítmicas logaritmične tabele
quedar tablas ostati pat (pri šahu)
salir a las tablas nastopiti na gledališkem odru - takó así; de este modo, de esta manera; de tal suerte
in tako dalje y así sucesivamente; etcétera (krajšava: etc.)
kakor ti meni, tako jaz tebi si haces mal, espera otro tal
tako je v življenju así es la vida
gre mi tako tako así así, fam vamos tirando
tako ne gre así no puede ser
tako je, če ... así sucede cuando...
tako je na svetu así es el mundo
tako daleč še nismo todavía no hemos llegado ahí
če je tako en eso caso, siendo así
je tako lepó! ¡es tan hermoso!
nisem tako neumen, da bi to verjel no soy tan tonto que me crea eso
bodite tako dobri (in odprite ...) tenga la bondad (de abrir...) - tapadera ženski spol pokrovka. pokrov; ljudsko prikrivalec
ser buenu para tapadera de horno za nobeno rabo ne biti - tárča blanco m (tudi fig)
biti tarča posmehovanja ser el blanco de todas las burlas, ser el hazmerreír de la gente
zadeti v tarčo dar en el blanco
zgrešiti tarčo errar el blanco - tardo počasen, neokreten; zložen, udoben; len
tardo de oído naglušen, gluh
ser tardo en trabajar biti počasen pri delu - tener*
1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati
tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati
2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)
tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti
3. brzdati, zadržati
tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh
4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti
tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga
5. preživeti, prebiti
tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu
6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti
tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati
7.
tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati
8.
no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)
9.
tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri - tenor moški spol vsebina, besedilo; smisel; način
a tenor (de), al tenor po (ustrezno) vsebini
a este tenor na ta način
ser del mismo tenor enako se glasiti