Franja

Zadetki iskanja

  • repelón moški spol povlek za lase

    de repelón bežno, povrh, površno
    dar un repelón suniti, dregniti
    ser más viejo que el repelón (fig) premlet biti, že zdavnaj znan biti
    a repelones z nevoljo
  • reprobar [-ue-] grajati, ukoriti; ne odobravati; vreči (v šoli)

    ser (ali quedar) reprobado ne izdelati (v šoli)
    le han reprobado en el examen padel je pri izpitu
  • ribera ženski spol (rečni) breg, obala

    ser de monte y ribera (fig) za vse poraben biti, povsod se znajti
  • risa ženski spol smejanje, smeh, krohot

    risa de(l) conejo, risa falsa prisiljen smeh
    risa convulsiva krčevit smeh
    digno de risa smešen
    explosión de risa glasen smeh, krohot
    película de risa komičen film
    caerse (ali desternillarse) de risa pokati od smeha
    llorar de risa jokati od smeha
    mover a risa v smeh spraviti
    reventar (ali morirse) de risa pokati od smeha
    ¡qué risa! ta je pa dobra! to je pa posrečeno!
    ser objeto de risa v posmeh biti
    no es cosa de risa to ni (prav nič) smešno
    soltar la risa v smeh bruhniti
    tomar a risa ne resno jemati, smejati se čemu
  • rôka mano f ; (do rame) brazo m

    roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
    roka! (nogomet) ¡mano!
    roke kvišku! ¡manos arriba!
    od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
    roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
    z mojstrsko roko de mano maestra
    z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
    z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
    (na)pisan z roko escrito a mano
    s polnimi rokami a manos llenas
    (osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
    pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
    iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
    politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
    železna roka mano f de hierro
    z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
    stisk rok(e) apretón m de mano(s)
    on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
    to je v božjih rokah Dios dirá
    brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
    to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
    biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
    za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
    dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
    imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
    imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
    imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
    imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
    imeti srečno roko tener buena mano
    imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
    imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
    imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
    iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
    dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
    izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
    nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
    oditi praznih rok irse con las manos vacías
    pasti v slabe roke caer en malas manos
    položiti roko na koga poner a alg la mano encima
    prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
    prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
    pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
    priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
    dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
    stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
    umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
    viti roke retorcerse las manos
    vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
    živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
    živeti iz rok v usta vivir al día
    roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
    braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes
  • rúbrica ženski spol rubrika, predelek, stolpec; na(d)pis; obrednik; vijuga, zavitina (pri podpisu)

    la firma y rúbrica podpis z zavitino
    ser de rúbrica v navadi biti, predpisan biti
    las formalidades de rúbrica običajne formalnosti
  • sarna ženski spol kraste, garje

    coger sarna garje dobiti
    tener sarna krastav ali garjav biti
    ser más viejo que la sarna (fig) zelo star biti
  • séči, segati

    segati do extenderse hasta
    segati do (glas, pogled) alcanzar hasta
    seči po čem extender la mano para coger (ali para agarrar) a/c
    seči nazaj (časovno) remontar(se) (a)
    seči v pogovor intervenir en una conversación
    segati po sapi tomar aliento
    do gležnjev komu ne segati ser muy inferior a alg, fam no llegar a alg ni a la suela del zapato
    seči komu v roke tender (ali dar) la mano a alg
    seči v žep meter la mano en el bolsillo
    kakor daleč seže oko todo lo que la vista abarca, en cuanto alcanza la vista, al alcance de la vista
  • sêdlo (jezdno) silla f (de montar) ; (bicikla) sillín m

    žensko sedlo silla f de señora
    gorsko sedlo collado m, (prelaz) puerto m
    tovorno sedlo albarda f
    ogrsko sedlo silla f de paseo
    namestiti (sneti) sedlo ensillar (desensillar) el caballo
    jahati brez sedla montar en pelo
    trdno sedeti v sedlu estar firme sobre los estribos, fig estar en posición bien asegurada, ser dueño de la situación
    ne sedeti trdno v sedlu (fig) estar con un pie en el aire
    vreči koga iz sedla desarzonar a alg, desmontar (ali descabalgar) a alg, fig suplantar a alg
    zavihteti se v sedlo subir a caballo
  • sénca sombra f (tudi fig)

    v senci a la sombra
    biti, ostati v senci (fig) estar, quedar oculto
    senco dajati sombrear
    on je le še senca tega, kar je bil es sólo una sombra de lo que fue
    metati, vreči senco hacer sombra, proyectar sombra (na sobre), fig o(b)scurecer, empañar
    lastne sence se bati ser desconfiado hasta de su sombra
    kot senca komu slediti, iti za kom seguir a alg como la sombra al cuerpo
    živeti v senci (fig) vivir ignorado
  • silla ženski spol stol, stolica; sedež; (jezdno) sedlo; figurativno sedalo, zadnjica

    silla de brazos naslanjač
    silla de buque ležalni stol
    silla de caña trstni stol
    silla extensible zložljiv stol
    silla de manos nosilnica
    silla de mimbre pleten stol
    silla de montar jezdno sedlo
    silla poltrona stol na kolesih
    silla de posta(s) poštni voz
    silla de señora žensko sedlo
    silla de tijera zložljiv stol
    de silla a silla (fig) med štirimi očmi
    ser hombre a todas sillas povsod se znajti, za vse poraben biti
  • sklád ekon fondo m ; geol estrato m ; (drv) pila f ; (skladnost) acuerdo m ; armonía f

    amortizacijski (rezervni) sklad fondo de amortización (de reserva)
    biti v skladu z concordar, armonizar con, ser compatible con; cuadrar con
    spraviti v sklad armonizar, concertar, conciliar
  • skládati (komponirati) componer ; (drva) apilar

    skladati se s čim estar conforme con, corresponder con; armonizar (ali estar en armonía) con; cuadrar con; concordar con (tudi gram); geom ser congruente
    skladati se s kom estar de acuerdo con alg (v, glede en); ser de la misma opinión que alg
    vsi se skladajo s tem todos están de acuerdo en eso
  • skočíti saltar; dar un salto

    skočiti na glavo dar una zambullida, zambullirse
    skočiti čez jarek saltar una zanja
    skočiti v oči (fig) saltar a la vista, ser evidente
    skočiti iz postelje saltar de la cama
    skočiti skozi okno saltar por la ventana
    skočiti v stran hacer un salto hacia un lado
    skočiti na tla saltar en tierra
    skočiti od veselja saltar de alegría
    skočiti v vodo saltar (ali tirarse) al agua
    skočiti iz kože (fig) exasperarse; ponerse fuera de sí; fam salir de sus casillas; estallar
  • skopáriti

    skopariti z ser avaro (ali parco) de; tacañear; cicatear; regatear (s čim a/c)
  • skúšnja ensayo m ; examen m ; prueba f ; práctica f ; experiencia f

    pismena (ustna) skušenost examen m escrito (oral)
    (gledališka) glavna (generalna) skušnja ensayo general
    pasti pri skušnji suspender (ali ser suspendido) en un examen
    napraviti (izdelati, prestati) skušnjo aprobar un examen
    skušnja nas uči, da ... la experiencia nos enseña que...
    s tem aparatom imamo slabe skušnje este aparato ha dado malos resultados
  • slàb mal ; (slaboten) débil (tudi značaj, pulz, konstitucija, upanje, glas) ; (brez moči) endeble ; (tolažba) triste

    v slabem stanju en mal estado
    v slabi družbi en mala compañía
    slabi časi tiempos m pl duros (ali difíciles)
    v slabem pomenu en mal sentido
    slaba kupčija mal negocio m
    slab sluh oído m duro
    slab spomin memoria f flaca
    imeti slab spomin ser flaco de memoria
    slab sloves mala fama f, mala reputación f
    slaba (šibka) stran lado m débil
    slaba (šibka) točka punto m flaco
    slabo zdravstveno stanje mal estado m de salud
    slabo zdravje mala salud f
    slaba (neokusna) šala broma f de malgusto
    slab želodec estómago m delicado
    slab zrak aire m viciado
    ni slabó! ¡no está mal!
    biti slabe volje estar de mal humor
    slabo vreme je hace mal tiempo
    imeti slabe oči tener la vista cansada
    izkazati komu slabo uslugo hacer a alg un flaco servicio
    slabó mi je postalo sentí un desfallecimiento
    stati na slabih nogah no tener base sólida
  • slabó mal

    slabo mi je me siento mal
    slabo mi je postalo sentí un desfallecimiento
    človeku postane slabo ob tem (es algo que) dá nauseas
    bolniku gre slabo el enfermo va mal
    slabo izvesti dela hacer mal (ali fam chapuceramente) a/c
    biti slabo zapisan ser mal visto, estar mal conceptuado
    slabo ravnati s kom portarse mal con alg, maltratar a alg, tratar mal a alg
  • slíčnost parecido m , semejanza f , similitud f ; analogía f

    imeti veliko sličnost z ser muy parecido a
  • slíšati oír ; (zvedeti) saber, tener noticia (kaj de a/c)

    kot slišim según me han informado
    slišati peti (govoriti) oír cantar (hablar)
    dobro (slabo) slišati oír bien (mal)
    slabo slišati ser duro de oído
    slišati na ime ... responder al nombre de...
    to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
    to se prijetno sliši es agradable oír eso
    ne hoteti slišati (narediti se gluhega) hacer orejas de mercader
    slišati travo rasti (fig) pasarse de listo