Franja

Zadetki iskanja

  • mayor večji; višji; starejši; prileten, v letih; polnoleten; glasba dur

    el mayor največji; najstarejši
    la mayor parte večina
    por la mayor parte večinoma
    dos años mayor dve leti starejši (que kot)
    altar mayor glavni oltar
    cocinero mayor glavni kuhar
    mayor de edad polnoleten
    edad mayor polnoletnost
    estado mayor (voj) generalni štab
    misa mayor velika maša
    persona mayor starejša, odrasla oseba
    por mayor na debelo, en gros
    comerciante al por mayor trgovec na debelo, grosist
    precio al por mayor en gros cena
    echar por mayor pretiravati, širokoustiti se
    estar en meses mayores biti v zadnjih mesecih nosečnosti
    mis mayores moji predniki
  • medálja medalla f

    druga plat medalje (fig) el reverso de la medalla
    dobiti medaljo ganar una medalla
    odlikovati koga z medaljo condecorar con una medalla a alg
    vsaka medalja ima dve plati no hay medalla sin reverso
  • mlád joven

    od mladega (mladih let) desde joven, desde la joventud, desde la niñez
    mladi dan el amanecer
    mlada leta juventud f, años m pl juveniles
    mlada ljubezen primeros amores m pl
    mlada luna luna f nueva
    mladi par los recién casados, (na poročni dan) los novios
    mlad grah (fižol) guisantes m pl (judías f pl) verdes
    mlado pivo cerveza f nueva
    mlado vino vino m nuevo
    mlada zelenjava legumbres f pl frescas
    najmlajši v družini el hijo menor, fam el benjamín
    moj mlajši brat mi hermano menor
    X. mlajši X. hijo
    dve leti je mlajši kot ... tiene dos años menos que...
    ni več mlad empieza a envejecer
    videti je mlad tiene aspecto joven
    mlad se je poročil se ha casado joven
  • múha zool mosca f ; (muhavost) capricho m

    muha na puški mira f
    mesarska muha moscarda f, mosca f de la carne
    španska muha cantárida f
    iz muhe delati slona hacer de una pulga un camello
    otepati se muh sacudir las moscas
    niti muhi ne storiti nič žalega no matar una mosca
    v sili vrag muhe jé a falta de pan buenas son las tortas
    ubiti dve muhi z enim udarcem matar dos pájaros de un tiro (ali de una pedrada)
  • oséba persona f ; (gledališka, pomembna) personaje m ; (zasmehljivo) individuo m , sujeto m

    pravna oseba persona jurídica
    nezaželena oseba persona non grata
    brez ozira na osebo sin consideraciónes personales, sin preferencia
    v eni (sami) osebi en una sola (ali misma) persona
    v lastni osebi en persona, personalmente
    jaz za svojo osebo en cuanto a mí (toca); yo personalmente; por mi parte
    na, za osebo por persona, por cabeza, fam por barba
    za dve osebi (npr. soba) bipersonal
  • pájaro moški spol ptič; premetenec

    pájaro bobo pingvin
    pájaro carpintero žolna
    pájaro de cuenta lopov, (eleganten) pustolovski slepar
    pájaro gordo (fig) »velika živina«, ugledna oseba
    pájaro mosca kolibri
    pájaro niño pingvin; pitana gos
    más vale pájaro en mano que buitre volando bolje vrabec v roki kot golob na strehi
    matar dos pájaros de un tiro ubiti dve muhi z enim udarcem
    tener la cabeza a (ali llena de) pájaros biti vetrnjak
  • poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

    ¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
    poner capital (en) vložiti denar (v)
    poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
    poner una carta a alg. komu pismo pisati
    poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
    poner el coche vpreči konje
    poner un coche komu dati voz na voljo
    poner como nuevo (a) koga ošteti
    poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
    poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
    poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
    poner debajo podložiti; premagati
    poner espacios spacionirati
    poner la firma podpisati
    poner fuego zažgati
    poner en duda (po)dvomiti o
    poner en ejecución, poner en práctico izvesti
    poner en evidencia dokazati
    poner en el índice na indeks dati
    poner en limpio na čisto prepisati
    poner en su lugar popraviti
    poner (la) mano (en) lotiti se česa
    poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
    poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
    poner la mesa pogrniti mizo
    poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
    poner en música uglasbiti
    poner en salvo na varno spraviti, rešiti
    poner entre comillas staviti med navednice
    poner por condición kot pogoj staviti
    poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
    poner por nombre imenovati
    poner por obra izpeljati, uresničiti
    poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
    pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
    ponerse zaiti (sonce)
    ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
    ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
    se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
    se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
    ¡cómo se puso! kako se je razjaril!
    al ponerse el sol ob sončnem zahodu
    ponerse postati
    ponerse bueno ozdraveti
    ponerse colorado zardeti
    ponerse flaco shujšati
    ponerse furioso pobesneti
    ponerse malo zboleti
    ponerse pálido prebledeti
    el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
    se puso como la pared postal je bled ko zid
    ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
    ponerse a escribir začeti pisati
    ponerse a reir v smeh bruhniti
    ponerse a caballo konja zajahati
    ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
    ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
    ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
    ponerse de mal humor postati slabe volje
    ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
    ponerse de rodillas poklekniti
    ponerse de verano poletno se obleči
    ponerse en la calle dati se javno videti
    ponerse en camino na pot iti, odpotovati
    se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
    ¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!
  • reloj moški spol (domače reló) ura; kolesje ure

    reloj de arena peščena ura
    reloj de bolsillo žepna ura
    reloj de campana ura, ki bije
    reloj de campanario stolpna ura
    reloj de comprobación kontrolna ura
    reloj despertador budilka
    reloj de pulsera, reloj brazalete zapestna ura
    reloj de sol, reloj solar sončna ura
    reloj taxi taksameter
    reloj de (la) torre stolpna ura
    reloj de trinquete ura stoparica
    caja de reloj ohišje ure
    cristal de reloj steklo pri uri
    adelantar (atrasar) el reloj pomakniti uro naprej (nazaj)
    el reloj (se) adelanta (atrasa) ura prehiteva (zaostaja)
    (hacer) arreglar el reloj (dati) popraviti uro
    dar cuerda al reloj naviti uro
    el reloj da las tres ura bije tri
    poner (en hora) el reloj naravnati uro (con po)
    el reloj no tiene cuerda ura ni navita
    el reloj marca (ali señala) las dos ura kaže dve
    en mi reloj son las tres en punto na moji uri je točno tri
  • skôraj casi; por poco

    skoraj nikoli casi nonca
    skoraj dve uri casi dos horas
    skoraj le, skoraj edinole casi únicamente
    skoraj isto casi lo mismo
    skoraj nič casi nada
    skoraj bi bil (jaz) padel por poco me caigo, estuve a pique de caer
  • strán1 lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

    desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
    štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
    sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
    zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
    prava stran (blaga) el buen lado
    šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
    na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
    od vseh strani de todas partes
    s strani de lado, de costado
    z moje strani de mi parte
    na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
    na strani 20 en la página 20
    na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
    na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
    gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
    imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
    biti, stati na strani koga estar de parte de alg
    vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
    matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
    imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
    po strani oblicuamente; de través
    po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
    po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
    po strani viseti (o sliki) colgar torcido
    napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
    nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
    lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
    dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
    potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
    pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
    pustiti ob strani dejar de lado
    treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
    stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
    postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
    stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
    vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
    iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades
  • talle moški spol postava, rast, figura; stas; širina pasu; oblika, kakovost

    talle de avispa, talle delgado vitka rast; (tesen) kroj (obleke)
    largo de talle dolg
    dos horas largas de talle dve debeli uri
    tener 60 años largos de talle biti dobrih 60 let star
    tomar (ali coger) por el talle okrog pasu objeti
  • trájati durar ; (nepretrgano) continuar

    dolgo trajati tardar mucho
    dolgo bo trajalo, da bo prišel tardará bastante (mucho) en llegar
    izpit je trajal dve uri el examen duró dos horas
    trajati celo večnost (fig) durar una eternidad
  • tretjína tercio m ; tercera parte f

    dve tretjini dos tercios
  • ubíti matar (a golpes) ; (umoriti) asesinar

    ubiti se matarse, quitarse la vida; suicidarse
    ubiti dve muhi z enim udarcem matar dos pájaros de un tiro
    ubiti se v nesreči quedar muerto en un accidente; (razbiti se) romperse
  • udárec golpe m ; (s palico) palo m

    udarec z roko manotazo m, manotada f
    udarec s plosko roko palmada f
    udarec z veslom golpe m de remo
    udarec s krepelcem, pendrekom porrazo m, estacazo m
    milostni (poslednji, smrtni) udarec golpe m de gracia; (klofuta) bofetada f
    udarec s pestjo puñetazo m
    udarec v vodo (fig) un golpe fallido
    hud udarec un rudo golpe
    udarec v prazno un golpe en falso (ali en vago)
    udarec usode revés m de (la) fortuna
    udarec za udarcem golpe tras golpe
    z enim udarcem de un golpe
    (za)dati komu udarec dar un golpe a alg
    zadati komu smrtni (milostni) udarec dar el golpe de gracia a alg
    odbiti, parirati udarec parar el golpe
    udarec je zgrešil, je šel mimo ha errado el golpe
    pobiti dve muhi z enim udarcem (fig) matar dos pájaros de un tiro
    hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem (fig) fam ir por atún y a ver al duque
  • uno eden, en; neki; isti; edin; enoten

    uno mismo eden in isti
    una cosa nekaj
    entre una cosa y otra eno z drugim računano
    una vez enkrat
    ni una sola vez niti enkrat
    unos pl nekateri
    unos cuantos nekateri, več, razni
    unos 200 alumnos kakih 200 učencev
    unos veinte kakih dvajset
    unas dos horas kaki dve uri, mogoče dve uri
    unas veces sí otras no enkrat da, drugič ne; zdaj da, zdaj ne
  • úra (čas) hora f ; reloj m

    žepna (zapestna, stenska, namizna, z nihalom, stolpna) ura reloj m de bolsillo (de pulsera, de pared, de sobremesa, de péndola, de torre)
    štoparica cronómetro m
    električna, peščena ura reloj eléctrico, de arena
    sončna ura reloj de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (vodoravna) gnomon m
    kilovatna ura kilovatio-hora m (kW/h)
    konrtrolna ura reloj m registrador
    merilna ura reloj de medición; contador m
    vodna ura reloj de agua, clepsidra f
    govorilna ura hora(s) f (pl) de consulta
    huda ura tormenta f
    ordinacijska ura hora f de consulta
    policijska ura (za lokale) hora f de cierre
    rana ura hora f matinal (ali de mañana)
    rana ura, zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
    smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora
    uradne ure horas f pl (hábiles) de oficina
    pevska (glasbena) ura lección f de canto (de música)
    telovadna ura lección f de gimnasia
    koliko je ura? ¿qué hora es?
    ura je ena es la una
    ura je pol dveh es la una y media
    ura je (točno) dve son las dos (en punto)
    ura je pet po moji uri por mi reloj son las cinco
    ura jc četrt na šest son las cinco y cuarto
    ura je tričetrt na šest son las seis menos cuarto
    ob kateri uri? ¿a qué hora?
    ob petih a las cinco
    pol ure media hora
    poldruga ura hora y media
    ure in ure (durante) horas interas
    vsaki dve uri cada dos horas
    od ure do ure de una hora a otra
    vsako uro (a) cada hora
    dvakrat na uro dos veces por hora
    ura prehiteva el reloj adelanta (ali va adelantando)
    ura zaostaja (za pet minut) el reloj atrasa (de cinco minutos)
    pogledati na uro mirar la hora
    naravnati uro arreglar el reloj
    naviti uro dar cuerda al reloj
    priti natanko ob uri venir a la hora en punto
    vprašati koga, koliko je ura preguntar a alg la hora
  • vèč más

    trikrat več tres veces más
    dve leti več dos años más
    več kot 10 let más de díez años
    več kot potrebno más de lo necesario
    več in več, vedno več más y más, cada vez más
    več ali manj más o menos
    ne dežuje več ya no llueve
    nisi več otrok ya no eres un niño
    ničesar ne rečem več ya no digo más
    ne morem več ya no puedo más
    kaj hočeš (še) več? ¿qué más quieres?
  • vía ženski spol pot, cesta; železnica, tir; figurativno ravnanje, sredstvo

    vía aérea vzpenjača
    vía ancha, estrecha širok, ozek tir
    vía de comunicación prometna pot
    vía crucis križev pot; fig stiska, bridkost
    vía férrea železniška proga, železnica
    vía láctea rimska cesta (na nebu)
    vía normal (železniški) normalen tir
    ancho (interior) de la vía širina tira
    cambio de vía kretnica
    cruce de vía(s) železniško križišče
    paso de vía križišče poti
    de (ali a) vía doble dvotiren
    de vía normal normalnotiren
    por vía de v svojstvu (kot)
    por vía de excusa kot opravičilo
    por vía de elección z volitvijo
    por vía postal po pošti
    por vía de Francia čez Francijo
    hacer de una vía dos mandados (fig) dve muhi z enim udarcem pobiti
    poner en la vía (fig) nekaj v tir spraviti
    estar en vías de nameravati
    por vías de hecho resnično, dejansko, z dejanjem
  • vino moški spol vino

    vino abocado pol sladko vino
    vino aguado, vino bautizado z vodo mešano, krščeno vino
    vino añejo staro, uležano v.
    vino artificial umetno v.
    vino caliente kuhano v.
    vino clarete svetlo rdeče v.
    vino corriente, vino común namizno v.
    vino (de) champaña šampanjec
    vino de dos hojas dve leti staro vino
    vino dulce sladko vino
    vino espumoso peneče se v.
    vino de lágrima samotok
    vino medicamentoso, vino medicinal zdravilno v.
    vino mezclado rezano (mešano) v.
    vino moro nekrščeno v.
    vino del país domače v.
    vino de postre desertno v.
    vino seco trpko v.
    vino tinto rdeče v.
    espíritu de vino vinski cvet
    vicio de vino pijanstvo, pijančevanje
    adulterar el vino ponarediti vino
    bautizar (ali cristianar), aguar el vino vino krstiti, z vodo mešati
    tomarse del vino opi(jani)ti se, nalesti se ga