Franja

Zadetki iskanja

  • puerta ženski spol vrata, duri; izhod, dohod

    puerta accesoria stranska vrata
    puerta caediza samozaklopna vrata, loputnica
    puerta cochera široka vežna vrata (za vozove)
    puerta corrediza smična vrata
    puerta de escape zadnja vrata
    puerta excusada tajna vrata
    puerta falsa slepa vrata
    puerta franca prost vstop; trg oprostitev carine
    la Puerta Otomana, la Sublime Puerta (turška) Visoka porta
    puerta secreta tajna ali slepa vrata
    puerta de socorro zasilni izhod
    la Puerta del Sol glavni trg v Madridu
    puerta trasera zadnja vrata
    puerta ventana balkonska vrata
    puerta vidriera steklena vrata
    a puerta cerrada tajno, za zaprtimi vratmi
    juicio a puerta cerrada sodna razprava za zaprtimi vratmi
    a la puerta pred vratmi
    de puerta en puerta od hiše do hiše
    en puerta (pop) zelo kmalu, bližnji, preteč (nevarnost)
    por la puerta de los carros brezobzirno, surovo
    andar de puerta en puerta (od vrat do vrat) beračiti
    cerrar la puerta (fig) komu pot zapreti
    coger, tomar la puerta oditi
    dar a uno con la puerta en la cara (ali en las narices, en los hocicos, en los ojos) komu vrata pred nosom zapreti
    enseñarle a uno la puerta de la calle (fig) komu vrata pokazati
    pasar por la puerta oditi skozi vrata
    poner a uno en la puerta (de la calle) koga skozi vrata (na cesto) vreči
    puertas pl vratarina
    a puertas abiertas javno
    las Puertas de Hierro Železna vrata
    coger entre puertas a uno koga v zadrego spraviti, v kozji rog ugnati
    dejar por puertas koga pred vrata postaviti, iz službe vreči
    echar las puertas abajo krepko potrkati na vrata
    llamar a las puertas (de) na vrata potrkati, za pomoč prositi
    esto es poner puertas al campo (fig) to se pravi doseči nekaj nemogočega
    quedar(se) por puertas priti na beraško palico
    tener todas las puertas abiertas (fig) biti povsod sprejet z odprtimi rokami
    ver ya la muerte en puertas (fig) boriti se s smrtjo
  • puesto pretekli deležnik od poner

    bien puesto dobro oblečen
    casa bien puesta čedno urejeno stanovanje
    mal puesto zdelan
    puesto a la estación franko kolodvor
    puesto de barro blaten
    puesto de codos oprt s komolci
    puesto de gala v gala obleki
    puesto de sombrero, puesto con el sombrero s klobukom na glavi
    puesto en cuenta vnesen v račun
    puesto en razón pameten, dobro utemeljen
    puesto que ker; kajti; četudi, dasi; če, ako
    puesto que no hay otra solución ker že ni druge rešitve
  • pujar zatikati se (v govorjenju, delovanju); boriti se, biti se; domače (na)kremžiti se

    pujar con (ali contra) la adversidad boriti se proti zli usodi
    pujar por conseguir su próposito vse sile napeti za dosego cilja
  • pulpejo moški spol mesnata konica prstov

    pulpejo de la mano peščaj
    pulpejo de la oreja mečica uhlja
  • puñal moški spol bodalo; glodajoča žalost

    poner un puñal al pecho (ali a la garganta) nastaviti nož na vrat; ugnati
  • puñeta ženski spol

    ¡vete a hacer la puñeta! pojdi k vragu!
    ¡me importe una puñeta! to mi je vseeno!
    ¡no me hagas la puñeta! daj mi mir!
  • punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko

    punta de diamante diamant steklorezec
    a punta de día ob svitu
    con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
    de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
    acabarse en punta (fam) umreti
    armado de punta en blanco do zob oborožen
    estar de punta (con) grdo se s kom gledati
    hacer punta (a) komu ugovarjati
    le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
    pisar de punta na prste stopiti
    los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
    ponerse de punta (con) spreti se (s)
    sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
    ser de punta odlikovati se
    lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
    puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
    punta de Bruselas bruseljske čipke
    andar en puntas prepirati se
    lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
    tener puntas de loco imeti nore ideje
  • puntería ženski spol namerjenje (strelnega orožja), ciljanje

    afinar la puntería točno v cilj nameriti; fig natančno premisliti
    elevar la puntería iskati visoko protekcijo
    errar la puntería cilj zgrešiti
    hacer la puntería (na)meriti s puško
    poner (dirigir) la puntería meriti; pogled upreti
    tener buena puntería biti dober strelec
    tomar la puntería meriti, ciljati
  • puntilla ženski spol konica; oster rob; ameriška španščina čipka; kolešček za testo

    dar la puntilla (bika) zabosti v tilnik; fig komu zadati smrtni udarec
    de puntillas po prstih; čisto tiho
    ponerse de puntillas postaviti se na konice prstov; fig trdovratno vztrajati pri svojem mnenju
  • punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

    punto de admiración klicaj
    punto de aguja, punto de media pletenje
    punto de apoyo oporišče
    punto de base opora, oporišče
    ¡punto! ¡punto en boca! tiho!
    punto céntrico središče; glavni smoter
    punto de cita kraj sestanka
    punto y coma podpičje
    punto de congelación ledišče
    punto de contacto stična točka
    punto culminante vrhunska točka, višek
    punto de detención oporišče; vzrok
    punto de disputa sporna točka
    punto de ebullición vrelišče
    punto (filipino) pameten človek; premetenec
    punto de fusión tališče
    punto de honor stališče časti, stvar časti
    punto interrogante vprašaj
    punto de intersección sečišče
    punto de observación opazovališče
    punto de parada stajališče za fijakarje
    ¡punto redondo! tiho o tem!
    punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
    punto de vista vidik, stališče
    colcha de punto pletena posteljna odeja
    géneros, artículos de punto pletenine
    hombre de punto poštenjak
    traje de punto pletena obleka
    punto más o menos približno, okrog
    punto menos (que) skoraj
    escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
    a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
    a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
    a punto fijo ob določenem času, točno
    a punto de guerra v vojni pripravljenosti
    a punto de salir pripravljen za potovanje
    a tal punto que... tako (zelo), da ...
    al punto takoj; nenadoma
    de punto pleten
    de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
    de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
    de todo punto imposible popolnoma nemogoče
    en punto točno, natančno
    a las tres en punto točno ob treh
    en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
    en mal punto o nepravem času
    hasta el punto de (que) tako da
    hasta qué punto v kolikor
    hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
    por punto general v splošnem, sploh
    un punto nekaj
    un punto mejor nekaj boljši
    bajar de punto propadati, rakovo pot iti
    bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
    dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
    dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
    darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
    no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
    dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
    es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
    estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
    ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
    no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
    llegar a punto o pravem času priti
    no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
    poner punto final a la conversación končati razgovor
    poner a punto v pripravljenost dejati
    poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
    sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
    quedar en su punto resnici ustrezati
    saber a punto gotovo vedeti
    subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
    tener a punto imeti pripravljeno
    tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
    ¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
    tomar el punto meriti na, ciljati
    vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
    y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
    puntos pl petlje
    dos puntos dvopičje
    puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
    los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
    línea de puntos pikčasta črta
    por puntos vsak hip; vidno, očitno
    andar en puntos prepirati se
    poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
    puesto en sus puntos postaven; v redu
    vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
    ¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!
  • pupíla anat pupila f ; fam niña f del ojo

    razširjenje (zoženje) pupile dilatación f (contracción f) de la pupila
  • purga ženski spol odvajalno sredstvo, čistilo, odvajalo

    la purga obra odvajalo deluje
  • Purísima

    la Purísima (rel) devica Marija
  • pustíti dejar ; (dopustiti) permitir, no impedir, no oponerse ; (ne napraviti) no hacer ; (opustiti) abandonar, omitir ; (odstopiti) ceder

    pustiti koga na cedilu abandonar a alg, fam dejar a alg en la estacada (ali en las astas del toro), dejar fresco a alg
    pustimo to! dejemos eso; no hablemos más de ello
    pustiti koga čakati hacer esperar a alg
    pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
    pustiti ob strani dejar aparte
    pustiti kaj za seboj dejar tras de sí a/c
    to me pusti hladnega (fig) eso no me da ni frío ni calor
    pustiti vse pri starem dejar las cosas como estaban
    pusti šale! ¡déjate de bromas!
    pustiti koga, da odide z dolgim nosom dejar a alg con un palmo de narices
    pustiti eno stran prazno dejar una página en blanco
    pustiti ljudi govoriti, kar hočejo dejar que la gente diga lo que quiera
    on je pameten, to se mu mora pustiti es inteligente, hay que reconocerlo
    pustiti se prositi hacerse (de) rogar
    ne pustite se motiti! ¡no se moleste usted!
  • púška carabina f ; voj fusil m ; (lovska, na šibre) escopeta f (de caza)

    puška risanica fusil m rayado
    ogenj iz pušk fuego m de fusilería
    strel iz puške disparo m (ali tiro m) de fusil; balazo m
    piramida pušk (voj) pabellón m de armas
    postaviti puške v piramide formar pabellones
    nabiti (sprožiti) puško cargar (disparar) el fusil
    vreči puško v koruzo (fig) echar la soga tras el caldero
    strojna puška fusil m ametrallador
  • puta ženski spol vulgarno vlačuga, pocestnica

    puta callejera pocestnica
    hijo de puta pankrt (psovka); pop prebrisanec, lopov
    la vida puta (vulg) pasje življenje
  • q.l.b. kratica (ali: e.) l.m. que le besa (ali: estrecha) la mano
  • que ki, kar

    el año que viene prihodnje leto
    razón que te sobra (pop) v tem imaš res prav
    el que la que tisti -a, ki
    lo que tisto, kar
    lo que quieras kar hočeš, kot se ti ljubi
    lo que dirán govoričenje ljudi
    ¡lo que tú dices! ti imaš pač prav!
    el que más, el que menos eden več, eden manj
    hay a. que ver je kaj videti
    ya no tengo dinero que perder nimam več denarja, ki bi ga izgubljal
    no tengo nada que ofrecerle nimam Vam česa ponuditi
    hay que hacerlo to je treba narediti
    nada que comer nič za pod zob
    tengo que hacer moram napraviti
    por mucho que sepa naj še toliko ve
  • quebrar [-ie-] z-lomiti, razbiti, zdrobiti, zmečkati, raztolči; odtočiti (vodo); ostrašiti; omiliti; ukriviti, upogniti; prestopiti, prekršiti (zakon); premagati; zlomiti se, na dvoje iti; popustiti; bankrotirati, propasti

    quebrar um monte izkrčiti gozd
    quebrar los ojos slepiti oči (ostra luč)
    está el agua que quiebra los dientes voda je ledeno mrzla
    quebrar con uno prelomiti s kom
    eso quebró por tí ti si kriv neuspeha
    antes quebrar que doblar rajši se prelomiti kot se upogniti
    quebrarse zlomiti se, na dvoje iti; med kilo dobiti
    quebrarse la cabeza glavo si beliti
    quebrarse los ojos oči si pokvariti
  • quedar pre-, za-ostati, ostati; obstajati, nahajati se

    quedar atrás zaostati
    quedar bien (mal) dobro (slabo) odrezati se (pri poslu); dobro (slabo) pristajati (obleka)
    quedar huérfano osiroteti
    quedar muerto na mestu mrtev ostati
    quedar viudo ovdoveti
    todo queda como antes vse ostane pri starem
    quedomos iguales smo bot
    no te quede duda que... bodi prepričan, da ...
    quedar debiendo ostati dolžan
    queda entendido que... samo po sebi se razume, da ...
    le quedaría muy reconocido bil bi Vam zelo hvaležen
    quedó condenado a bil je obsojen na
    según queda dicho kot rečeno
    quedar impuesto de biti na tekočem o
    quedé absorto (fig) onemel sem
    no quedar a deber nada ničesar ne ostati dolžan
    ¡quede V. con Dios! zbogom!
    quedar de más preostati
    quedar de pie obstati, ustaviti se
    quedamos de V. afmos. y S.S. ostajamo z odličnim spoštovanjem (zaključek pisma)
    quedar en a/c zediniti se o
    quedamos en ello ostanemo pri tem; velja!
    ¿en qué quedamos? pri čem smo? kako je s stvarjo?
    quedar en vigor veljati, biti (ostati) v veljavi
    la duda queda en pie dvom obstaja
    quedar en el sitio pasti na polju slave
    quedar por alg. jamčiti, porok biti za koga
    quedar por pagar ostati neplačan
    eso queda por mí to moram še opraviti
    por mí no quedará jaz bom že svoje naredil
    no guedará por eso to ni nobena zapreka; zaradi tega bo vseeno narejeno
    ¡por mi que no quede! zaradi mene ste lahko brez skrbi!