proximidad ženski spol bližina
en la proximidad de v bližini, blizu
proximidad de parentesco bližnje sorodstvo
Zadetki iskanja
- próximo bližnji, najbližji; prihodnji
el mes próximo prihodnji mesec
el 5 próximo pasado 5. preteklega meseca
la semana próxima pasada (pasada la próxima semana) pretekli teden; teden po prihodnjem tednu
próximo a la casa v bližini hiše
próximo a morir smrti blizu
de próximo prihodnjič, v kratkem, kmalu
está próximo un aumento de precio zvišanje cene je na vidiku
la casa está próxima hiša je čisto v bližini - pŕst, pŕsta anat dedo m
nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies - prtljága (potovalna) equipaje m ; voj bagaje m
ročna prtljaga bultos m pl (ali equipaje m) de mano
kos prtljage bulto m
nosač prtljage mozo m de estación, mozo m de cuerda, Arg changador m
listek o shranitvi prtljage resguardo m de la consigna
shramba za prtljago (na postaji) consigna f
oddaja prtljage facturación f de equipajes
sprejemališče prtljage depósito m de eqipajes
zavarovanje prtljage seguro m de equipajes
z vso prtljago con toda impedimenta, con armas y bagajes
dati prtljago v garderobo entregar el equipaje en la consigna
oddati svojo prtljago facturar el equipaje - prueba ženski spol po-, pre-skušnja; poskusni vzorec; dokaz; fotografija kopija; gledališče skušnja; merjenje (obleke); korekturna pola
prueba en contra protidokaz
prueba testifical, prueba testimonial dokaz po pričah
prueba final (šp) finale, finalno tekmovanje
prueba del fuego ognjena preizkušnja (v srednjem veku)
(prueba) negativa, positiva (fot) negativ, pozitiv
a prueba trden; na preskušnji
a prueba de agua nepremočljiv
a prueba de aire neprodušen
a prueba de bomba neprebojen
amigo a toda prueba preizkušen prijatelj
como (ali en) prueba de nuestro reconocimiento kot znak našega priznanja
de prueba zanesljiv
estar a prueba de biti zaščiten pred; nič si ne storiti iz
poner a prueba dati na preizkušnjo
pruebas pl (šp) tekme
pruebas de primeras (segundas) prve (druge) korekture - pŕvi, pŕva, pŕvo el primer(o), la primera, lo primero ; (prvoten) primitivo
Karel I Carlos Primero (Carlos I)
prvi v mesecu el primero de mes
(dne, na dan) 1. maja el primero de mayo
prva pomoč primera cura f, cura f de urgencia
iz prve roke de primera mano
v prvi vrsti (predvsem) en primer lugar, primeramente; lo primero de todo
v prvih majskih dneh a primeros de mayo
vozovnica I. razreda billete m de primera (clase)
prva violina el primer violín
prvi nastop (v gledališču) primera salida f
prvi odtis primera(s) prueba(s)
prvemu prišlecu al primero que se presente
prvo, kar se mi je pripetilo lo primero que se me ocurrió - publicación ženski spol objava, razglas; izdaja, publikacija, tiskano delo; ženitna ponudba
publicación periódica revija, časopis; delo v snopičih - publicidad ženski spol javnost; reklama; objavljenje, oglaševanje
en publicidad javno
dar publicidad (a) javno razglasiti
dar a la publicidad objaviti, v javnost prinesti - público javen; obči; državen
caja pública državna (občinska) blagajna
caridad pública skrb za uboge; socialno skrbstvo
carrera pública državna služba
derecho público državno pravo
hombre público politična osebnost
moral pública javna morala
mujer pública pocestnica
de utilidad pública obče koristi
vía pública cesta, ulica
de público javno
en público público javno, vpričo vseh
hacer público objaviti, v javnost prinesti
se ha hecho público razglasilo (razneslo) se je
salir en público iti med ljudi - pudridero moški spol trohnišče; gnojna jama
el Pudridero kraljevske grobnice v Eskorialu - puente moški spol (ženski spol) most; prečni tram; kobilica (pri godalih); medicina zobni mostiček; paluba, krov
puente de arco lokast most
puente de balsas most iz splavov
puente de barcas, puente de pontones pontonski most
puente colgante viseči most
puente de ferrocarril železniški most
puente levadizo vzdižni most
puente de mando, puente del capitán (mor) poveljniški most
puente provisional zasilni most
echar (ali volar) un puente most v zrak pognati
hacer puente (fig) praznovati vmesni dan med praznikom in nedeljo - puerta ženski spol vrata, duri; izhod, dohod
puerta accesoria stranska vrata
puerta caediza samozaklopna vrata, loputnica
puerta cochera široka vežna vrata (za vozove)
puerta corrediza smična vrata
puerta de escape zadnja vrata
puerta excusada tajna vrata
puerta falsa slepa vrata
puerta franca prost vstop; trg oprostitev carine
la Puerta Otomana, la Sublime Puerta (turška) Visoka porta
puerta secreta tajna ali slepa vrata
puerta de socorro zasilni izhod
la Puerta del Sol glavni trg v Madridu
puerta trasera zadnja vrata
puerta ventana balkonska vrata
puerta vidriera steklena vrata
a puerta cerrada tajno, za zaprtimi vratmi
juicio a puerta cerrada sodna razprava za zaprtimi vratmi
a la puerta pred vratmi
de puerta en puerta od hiše do hiše
en puerta (pop) zelo kmalu, bližnji, preteč (nevarnost)
por la puerta de los carros brezobzirno, surovo
andar de puerta en puerta (od vrat do vrat) beračiti
cerrar la puerta (fig) komu pot zapreti
coger, tomar la puerta oditi
dar a uno con la puerta en la cara (ali en las narices, en los hocicos, en los ojos) komu vrata pred nosom zapreti
enseñarle a uno la puerta de la calle (fig) komu vrata pokazati
pasar por la puerta oditi skozi vrata
poner a uno en la puerta (de la calle) koga skozi vrata (na cesto) vreči
puertas pl vratarina
a puertas abiertas javno
las Puertas de Hierro Železna vrata
coger entre puertas a uno koga v zadrego spraviti, v kozji rog ugnati
dejar por puertas koga pred vrata postaviti, iz službe vreči
echar las puertas abajo krepko potrkati na vrata
llamar a las puertas (de) na vrata potrkati, za pomoč prositi
esto es poner puertas al campo (fig) to se pravi doseči nekaj nemogočega
quedar(se) por puertas priti na beraško palico
tener todas las puertas abiertas (fig) biti povsod sprejet z odprtimi rokami
ver ya la muerte en puertas (fig) boriti se s smrtjo - puerto moški spol pristan, pristanišče, luka; soteska, gorski prelaz; pribežališče, zavetje
puerto aéreo letališče
puerto arrebatacapas preduh; fig tatinski brlog
puerto de arribada zasilni pristan
puerto de desembarque, puerto de descarga razkladalno pristanišče
puerto de embarque, puerto de carga nakladalno pristanišče
puerto fluvial rečno pristanišče
puerto franco prosta luka
puerto marítimo, puerto de mar pomorsko pristanišče
puerto mercantil trgovsko pristanišče
puerto militar, puerto de guerra vojna luka
puerto de transbordo prekladalno pristanišče
tocar (a) un puerto, tomar puerto, entrar en un puerto zapluti v pristanišče - pues torej, zato, potemtakem; zdaj (pa); sicer; zares; namreč; (na)dalje; kajti; ker; pa; vendar; seveda
pues bien, el caso es difícil primer je torej težak
¿Conque lo dijo? -¡Pues! Torej je to rekel? Seveda!
¡que venga pues! zaradi mene naj pride!
¡pues qué! nič za to!
¡ea pues! daj! no! na noge!
¡venga pues! le daj(te)!
pues no faltaba más še tega se je manjkalo!
¡pues no! nikakor!
¡pues sí! seveda! naravno!
¡pues eso era de esperar! drugega ni bilo pričakovati!
¡pues bien! daj! no! no torej!
¿pues no? kajne?
Esta noche partiré. -¿Pues? ¡¿Y pues? Nocoj odpotujem. - Kako to?
V. debe... pues... hacerlo morda bi vendarle to naredili - puesto pretekli deležnik od poner
bien puesto dobro oblečen
casa bien puesta čedno urejeno stanovanje
mal puesto zdelan
puesto a la estación franko kolodvor
puesto de barro blaten
puesto de codos oprt s komolci
puesto de gala v gala obleki
puesto de sombrero, puesto con el sombrero s klobukom na glavi
puesto en cuenta vnesen v račun
puesto en razón pameten, dobro utemeljen
puesto que ker; kajti; četudi, dasi; če, ako
puesto que no hay otra solución ker že ni druge rešitve - pugna ženski spol prepir, boj
estar en pugna (con) biti v nasprotju (z) - puño moški spol pest; prgišče, polna pest; manšeta; ročaj meča ali bodala
mentira como un puño (fig) nesramna laž
meter en un puño a uno koga v kozji rog ugnati
ser como un puño (fig) skop biti
creer a puño cerrado (fig) slepo (trdno) verjeti
de propio puño lastnoročno
¡me tienes con el alma en un puño! konec me bo od skrbi zate!
su mujer le tiene en un puño (fig) on je copatar
puños pl moč
puños postizos manšete
por sus puños (fig) s svojimi lastnimi močmi
apretar los puños na vso močsi prizadevati
puso los puños en su cara udaril ga je s pestjo po obrazu
tener puños močan biti - punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko
punta de diamante diamant steklorezec
a punta de día ob svitu
con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
acabarse en punta (fam) umreti
armado de punta en blanco do zob oborožen
estar de punta (con) grdo se s kom gledati
hacer punta (a) komu ugovarjati
le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
pisar de punta na prste stopiti
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
ponerse de punta (con) spreti se (s)
sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
ser de punta odlikovati se
lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
punta de Bruselas bruseljske čipke
andar en puntas prepirati se
lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
tener puntas de loco imeti nore ideje - puntapié moški spol brca
echar a puntapiés z brcami izgnati; brcniti v zadnjico - puntería ženski spol namerjenje (strelnega orožja), ciljanje
afinar la puntería točno v cilj nameriti; fig natančno premisliti
elevar la puntería iskati visoko protekcijo
errar la puntería cilj zgrešiti
hacer la puntería (na)meriti s puško
poner (dirigir) la puntería meriti; pogled upreti
tener buena puntería biti dober strelec
tomar la puntería meriti, ciljati