rush1 [rʌš]
1. samostalnik
naval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v)
nenaden izbruh ali povečanje
medicina naval krvi
trgovina veliko, živo povpraševanje (for po, za)
figurativno napad
by rushes skokoma
on the rush pogovorno z vso naglico, na hitro
with a rush nenadoma
the rush hours najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)
a rush for seats naval na sedeže
rush of pity nenadno sočutje
gold rush figurativno zlata mrzlica
there was a rush of blood to his face kri mu je planila v obraz
to make a rush for planiti na, navaliti na
2. pridevnik
hiter, nagel; nujen; prizadeven
rush order hitro, nujno naročilo