Franja

naklón (nagib) incline, inclination; slope; sway, dip; (poklon) bow, reverence, (ženski poklon, s kolenom) curts(e)y; gramatika mood

določni (pogojni velelni, vezni) naklón indicative (conditional, imperative, subjunctive) (mood)

cant² [kænt] samostalnik
naklon, poševna ploskev; trzaj, udarec; odklon

inclination [inklinéišən] samostalnik
nagnjenost, nagnjenje, nagibanje (to k)
naklonjenost, ljubezen (for do)
matematika, fizika naklon, poševnost, pad, inklinacijski kot
astronomija, fizika inklinacija

incline¹ [inkláin, ín-] samostalnik
pobočje; nagnjenost, naklon

lean³ [li:n] samostalnik
naklon, nagnjenost (to k)

rake³ [réik]

1. samostalnik
nagnjenost, nagib, poševna ravnina, poševen položaj (jambora), naklon

at a rake of pri naklonu (nagibu) od
he wears his hat at a rake on nosi klobuk postrani

2. prehodni glagol
nagibati, nagniti, poševno postaviti
neprehodni glagol
biti nagnjen, poševen; nagibati se (o ladji, jamboru itd.)

raked chair stol z nagnjenim naslonjalom

ramp¹ [ræmp]

1. samostalnik
(pri utrdbi) nagib, poševna ravnina, nagnjenost, naklon; pot (dovoz, dohod) navzgor; klančina; rampa
arhaično nagib; dvigajoči se zavoj na stopnišču

2. prehodni glagol
arhaično & vojska opremiti kaj z rampo
neprehodni glagol
(o rastlinah) bujno rasti, bohotiti se, hitro se množiti, razploditi se; (o živalih) stati, vzpenjati se na zadnjih nogah; vzpenjati se

camber [kǽmbə]

1. samostalnik
izboklina; naklon kolesa

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(iz)bočiti (se)

conjunctive [kəndžʌ́ŋktiv]

1. pridevnik (conjunctively prislov)
vezen, spajalen; vezniški

2. samostalnik
slovnica vezni naklon, konjunktiv

indicative² [indíkətiv] samostalnik
slovnica povedni naklon, indikativ

subjunctive [səbdžʌ́ŋktiv]

1. pridevnik (subjunctively prislov)
slovnica konjunktiven

2. samostalnik
slovnica vezni naklon, konjunktiv
(= subjunctive mood)

dolóčen fixed; defined; appointed; gramatika definite

dolóčni člen definite article
dolóčni naklon gramatika indicative mood, indicative
dolóčni rok fixed time limit
dolóčen z zakonom (ustavo) statutorily (constitutionally) defined

optative [ɔ́ptətiv]

1. pridevnik
slovnica optativen, želelen

2. samostalnik
slovnica optativ, želelnik

slovnica optative mood želelni naklon

vézen embroidered

vézenni naklon gramatika subjunctive
vézenno tkivo connective tissue
manjkajoči vézenni člen the missing link