Franja

Zadetki iskanja

  • léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

    koledarsko léto calendar (ali civil) year
    šolsko léto school year
    akademsko léto academic year
    navadno léto common (365-day) year
    prestopno léto leap year, bissextile year
    tekoče léto the current year
    cerkveno léto church year
    preteklo léto last year
    prihodnje léto next year
    sončno léto solar (ali astronomical) year
    staro léto old year
    Novo léto New Year, New Year's Day
    srečno novo léto! Happy New Year!
    nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
    v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
    enkrat na léto once a year
    v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
    na starega léta dan on New Year's Eve
    v cvetju (svojih) lét in the prime of life
    skozi vse léto odprto open all the year round
    v poznejših létih in after years
    v 70ih létih in the '70s
    v teku léta in the course of the year
    vsako léto every year
    iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
    pol léta six months
    tri četrtine léta nine months
    četrt léta three months
    ob létu within a year
    (skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
    v létu 1910 in (the year) 1910
    v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
    v zadnjih létih of late (ali recent) years
    léto dni trajajoč year-long
    pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
    že mnogo, precéj lét for many years past
    z léti with the years
    v starosti 50 lét at the age of fifty
    po mnogih létih after many years
    že nekaj lét (sém) for some years past
    pred létom dni a year ago
    30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
    za prihodnja léta for years to come
    danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
    konec léta year-end, close of the year
    biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
    biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
    on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
    on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
    10 lét star deček a ten-year-old boy
    mlad za svoja léta young for his years
    v najlepših létih in the prime of life
    ona ne kaže svojih lét she does not look her age
    iti v léta to be getting on in years
    priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
    ona je mojih lét she is my age
    priti iz norih lét to sow one's wild oats
    dobro nositi svoja léta to bear one's age well
    stopiti v novo léto to usher in the New Year
    léta bežijo the years race by
    umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
    bistra je za svoja léta she is clever for her age
    ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
    čez 7 lét vse prav pride every little helps
  • libel [leibəl]

    1. samostalnik
    klevetniški spis, paskvil, kleveta, objava takega spisa ali slike, sramotenje
    pravno obtožnica

    2. prehodni glagol
    javno klevetati, objaviti klevetniški spis, obrekovati, žaliti, sramotiti
    pravno vložiti tožbo zoper koga

    it is a libel on niti malo ni podobno (komu, čemu)
  • light1 [lait] pridevnik (lightly prislov)
    lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)

    light of belief lahkoveren
    light coin kovanec z nezadostno količino žlahtne kovine
    elektrika light current šibki tok
    light of foot (ali heel) lahkonog
    light fingers dolgoprst (tat)
    held in light esteem malo spoštovan
    to hold s.th. light; ali to make light of s.th.; ali to set lightstore by nalahko kaj jemati
    with a light heart z lahkim srcem
    figurativno a light hand obzirnost, takt
    light in hand poslušen (konj), lahko vodljiv
    no light matter to pa ni malenkost
    light metals lahke kovine
    light opera lahka ali komična opera
    light traffic majhen promet
    light woman lahka ženska
    light weights prelahke uteži
    the ship returned light ladja se je vrnila brez tovora
    vojska in light marching order na pohodu z malo tovora
  • like3 [laik] predlog
    kakor (a house like yours)
    približno, blizu (something like 100)

    to look like biti podoben komu, čemu
    what does he look like? kako izgleda?
    it looks like rain kaže na dež
    to feel like s.th. biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kaj
    I feel like sleeping rad bi spal, želim si spati
    like that tak, tako, na tak način
    nothing like as bad as that še zdaleč ne tako slab
    there is nothing like that nič ni boljšega od tega
    something like a day res krasen dan
    pogovorno this is something like! to se lepo sliši, to je že boljše
    pogovorno that is more like it! to se že boljše sliši
    like father, like son jabolko ne pade daleč od drevesa
    like master, like man kakršen gospodar, tak sluga
    like a shot kot bi izstrelil, brez pomisleka
    pogovorno like anything besno, noro, kot nor
  • liking [láikiŋ] samostalnik
    naklonjenost, simpatija, nagnjenje; okus

    to take a liking to (ali for) vzljubiti
    it is not to my liking ne ugaja mi, ni po mojem okusu
  • list1 [list] samostalnik
    seznam, imenik
    ekonomija cenik

    vojska active (retired) list seznam aktivnih (upokojenih) častnikov
    free list častni gostje (ki dobe brezplačne vstopnice); ekonomija blago, ki ni carinjeno
    to make (ali draw up) a list napraviti seznam
    to strike off the list črtati iz seznama
    ekonomija list of charges popis stroškov
  • looker [lúkə] samostalnik
    pogovorno lepotec, -tica

    she is not much of a looker ni posebno lepa
  • lúč light; (svetilka) lamp

    električna lúč electric light(ing)
    prometna lúč traffic light, stop-go sign
    plinska lúč gaslight
    pri lúči by (artificial) light
    v pravi lúči in its true aspect
    pokazati kaj v pravi lúči to show something in its true colours
    rudarska lúč miner's lamp
    lúč gori the light is on
    lúč ne gori the light is out
    lúč je ugasnjena the light is off
    držati proti, k lúči to hold up to the light
    iti komu z lúči to stand out of someone's light
    on ni nobena lúč (figurativno) he is no great light
    prižgati lúč to put (ali to switch, to turn) the light on
    ugasniti lúč to put the light out, to turn (ali to switch) the light off
    postaviti kaj v pravo lúč to put something in the true light
    postaviti kaj v nepravi, v napačni lúči to present something in the wrong light, to misrepresent
    to prikazuje stvar v drugi, v novi lúči that puts the matter in a new light
    ne stoj mi na lúči! don't stand in my light!
    to meče novo lúč na to vprašanje this throws a new light on the question
    metati slabo lúč na... to reflect (unfavourably) on...
    njegovo vedenje meče slabo luč na njegovo vzgojo his behaviour reflects (unfavourably) upon his upbringing
    zagledati lúč sveta to come into the world, to be born, to be brought into the world, to be born, to be brought into the world, to see the light
    če to gledamo v lúči najnovejših odkritij if we view it in the light of the most recent discoveries
    tisoči luči na ulicah thousands of lights in the streets
  • máčka zoologija (female) cat, she-cat

    divja máčka wild cat
    máčka je trdoživa a cat has nine lives
    máčka prede the cat purrs
    razumeti se kot pes in máčka to get on (together) like cat and dog
    živeti kot pes in máčka to live a cat-and-dog life
    hoditi kot máčka okoli vrele kaše to beat about the bush
    kadar máčkae ni doma, miši plešejo when the cat is away, the mice do play
    poparjena máčka se še mrzle vode boji once bitten, twice shy
    máčka pade vedno na noge a cat always lands on its feet
  • málo little; a little; few (pl)

    po malem gradually; little by little
    čisto málo a tiny bit
    prav tako málo kot... no more than...
    v málo dneh in a few days
    počakaj málo! wait a moment!
    jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
    še málo ne not a bit
    on je málo znan he is little known
    še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
    málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
    málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
    imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
    málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
    málo ljudi misli tako few people think so
    tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
    niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
    málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
    málo, da ni umrl he was likely to die
    zelo málo next to nothing
    málo za tem soon (ali shortly) after
    málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
    za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
    málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
    málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
    málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
    bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread
  • már

    biti már za to care for, to like
    már mi je! a lot I care!
    ni mi már I don't care
    kaj ti je to már? what's that to you?
    to ti ni nič már! (te nič ne briga) that's no business of yours (ali none of your business)!
    prav nič (figo) mi je már! I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, feather, whoop)!, žargon I don't give a damn (ali VB tinker's cuss, ZDA tinker's damn)!
    már ti je! a lot you care!
  • mark1 [ma:k] samostalnik
    znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
    britanska angleščina red, ocena (šolska)
    ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
    figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
    vojska tip, model
    šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
    zgodovina marka, mejno ozemlje

    ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
    distinctive mark razpoznavni znak
    a mark V tank tank tipa V
    mark moot občinski zbor, shod
    below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
    beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
    ameriško, sleng easy mark lahkovernež
    šport to get off the mark startati
    to hit the mark zadeti, uspeti
    to leave one's mark pustiti sled
    a man of mark ugleden človek
    to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
    to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
    sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
    to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
    bad marks slabo spričevalo (v šoli)
    to obtain full marks dobiti dobre ocene
    off the mark čisto napačen, zgrešen
    you are quite off the mark zelo se motite
    to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
    straight off the mark takoj
    (god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
    ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
    to toe the mark storiti svojo dolžnost
    up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
    wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
    within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
    mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
    marks of punctuation ločila
    question mark vprašaj
  • matter1 [mǽtə] samostalnik
    materija, snov, stvar; medgnoj
    pravno zadeva, predmet
    množina (brez člena) stvari, reči; povod, vzrok (for za)
    predmet, tema, vsebina (knjige)
    tisk rokopis, stavek; važnost (of)

    organic matter organska snov
    gaseous matter plinasto telo
    pravno the matter in (ali at) hand pričujoča zadeva
    pravno matter in controversy sporna zadeva
    pravno matter in issue sporna zadeva; stvar, ki jo je treba še dokazati
    a matter of taste stvar okusa
    a matter of time vprašanje časa
    printed matter tiskovina, tiskovine
    postal matter vse stvari, ki se lahko pošiljajo po pošti
    no matter ni važno
    as near as no matter skoraj, za las
    as a matter of course samo po sebi umevno
    as a matter of fact v resnici, pravzaprav
    for that matter; ali for the matter of kar se tega tiče
    a hanging matter zločin, ki se kaznuje s smrtjo
    in the matter of glede na kaj
    no laughing matter ni šala, resna zadeva
    in matter and manner formalno in resnično
    to leave the matter open pustiti vprašanje odprto
    to make much matter of pripisovati čemu veliko važnost
    not to mince matters ne slepomišiti, povedati odkrito
    to make matters worse poslabšati stvari
    to carry matters too far iti predaleč
    as matters stand kakor sedaj kaže
    to take matters easy nalahko jemati, ne delati si skrbi
    what matter? in kaj potem?
    what's the matter? kaj pa je?
    what's the matter with this? je kaj narobe s tem?
  • meat [mi:t] samostalnik
    meso (hrana)
    arhaično hrana, obed
    sleng slast, užitek
    figurativno substanca, vsebina

    meat and drink hrana in pijača
    to be meat and drink to s.o. biti v veliko zadovoljstvo, iti v slast
    meats mesnine
    cold meat hladna plošča
    meat tea hladna večerja s čajem
    green meat zelenjava
    before meat pred jedjo
    after meat po jedi
    as full as an egg is of meat res poln
    a thing full of meat zelo duhovita stvar
    to make (cold) meat of e.o. umoriti koga
    one man's meat is another man's poison ni vse za vsakega
    that meat is for your master tega je škoda zate
    meat packing plant industrijska klavnica
  • mèd (predlog) (mèd dvema) between, pesniško betwixt; (med mnogimi) among, amongst, amid(st); (časovno) during

    mèd učno uro during the lesson
    biti mèd dvema alternativama to be between two alternatives
    nobene podobnosti ni mèd njima there is no likeness between them, they bear no likeness to each other
    to naj ostane mèd nama this must remain a secret between us
    mèd nama rečeno between you and me, between ourselves, humoristično between you, me and the gatepost
    lebdeti mèd nebom in zemljo to hover between heaven and earth
    zaprt med štirimi stenami shut up within four walls
    oče je razdelil svoje imetje mèd otroke the father shared his property among his children
    mèd štirimi očmi in private, tête-à-tête
    je razlika mèd njim in menoj there is a difference between him and me
    ni ga več mèd nami he is no more amongst us
    razdeliti si vsoto mèd seboj! divide the sum among you!, pogovorno split the lot between you!
    ženijo, poročajo se mèd seboj they intermarry
  • mêja (državna, deželna) frontier, border; (ločnica) boundary (-line); (mejno področje) borders pl, confines pl; figurativno limit, (skrajni konec) extreme point; (rob) edge, verge, skirt

    na mêji on the frontier
    onkraj mêje beyond the frontier, (v tujini) abroad
    v mêjah (česa) within the borders (ali limits) (of something)
    do (neke) gotove mêje to a certain extent, to some extent, up to a point
    mestne mêje city boundaries pl
    starostna mêja age limit
    živa mêja hedge, hedgerow, quickset hedge
    določitev mêje demarcation; delimitation
    kršitev mêje violation of the frontier
    prestopitev mêje frontier-crossing
    mêja, ki se ne sme prestopiti figurativno pogovorno deadline
    prekoračiti, prestopiti mêjo to cross the frontier, (figurativno) to exceed the limit (ali permission)
    postaviti mêjo, mêje to put (ali to set) bounds to, to limit
    začrtati mêjo to draw a boundary
    določiti mêjo to determine (ali to set, to fix) a boundary
    vse ima svoje mêje there is a limit to everything, we must draw the line somewhere
    ne poznati mêje (figurativno) to know no bounds
    njegova hvaležnost (njegovo začudenje) ni poznala mêjá his gratitude (his surprise) knew no bounds
    to presega vse mêje that passes all bounds
    moje potrpljenje je skoraj doseglo svojo mêjo I have almost reached the limit of my patience
    držati v mêjah to keep within bounds, to check, to restrain
    tvoriti mêjo čemu to form the boundary of something
  • mésto1 town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

    na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
    v méstu in town
    iz mésta from town
    na samem méstu (kraju) pravo on the premises
    na mojem méstu in my place
    prav na tem méstu in this very place
    na prvem méstu in the first place, first and foremost
    častno mésto place of honour
    glavno mésto capital, metropolis
    podeželsko mésto country town
    večno mésto the Holy City, Rome
    industrijsko mésto manufacturing town
    prazno mésto (služba) vacancy
    dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
    gornje mésto upper (ali high) town
    komandant mésta town major
    zrasel v méstu townbred
    sva iz istega mésta we are from the same place
    ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
    tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
    opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
    biti v méstu to be in town
    ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
    ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
    vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
    iti v mésto to go to (oziroma into) town
    ne se ganiti z mésta not to stir
    stopati na méstu to mark time
    pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
    potegovati se za kako mésto to apply for a post
    postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
    vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
    vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red
  • mèv

    rekel ni ne bev ne mèv he kept mum, he was tongue-tied, žargon he didn't say a dicky bird; you couldn't get a word out of him
  • míl (značaj) gentle, sweet; (podnebje) soft, mild, balmy, bland, temperate, genial; (ljubek) graceful; (obziren) benign, benignant, mild, indulgent, lenient; (zima) mild, gentle; (barva, zvok) mellow

    pod mílim nebom in the open air
    míla kazen a mild (ali lenient) punishment
    míla klima mild climate
    míl značaj mild temper
    mílo povedano, rečeno to put it mildly, to say the least of it
    zima je bila míla the winter was mild
    drži se kot míla jera he is cutting a sorry figure
    mílo soditi to judge leniently
    sreča mi ni míla fortune does not favour me
    vrniti mílo za drago to return tit for tat, to give as good as one got, to get one's own back, arhaično to give a Roland for an Oliver
    vrnil sem mu mílo za drago I paid him back in his own coin; I served him with the same sauce
  • mind2 [máind]

    1. prehodni glagol
    paziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati
    arhaično spomniti (of na)
    spomniti se na kaj

    2. neprehodni glagol
    paziti; biti proti

    to mind one's book pridno se učiti
    to mind one's own business pometati pred svojim pragom, brigati se zase
    if you don't mind če nimaš nič proti
    don't mind me ne oziraj se name, ne pusti se motiti
    would you mind coming! bi prišel, prosim!
    do you mind my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
    pogovorno mind you write glej, da boš pisal
    pogovorno I don't mind if I do prav rad to storim
    mind and do that pazi, da boš to res storil
    sleng to mind one's eye biti previden
    mind (yon)! zapomni si!
    never mind! nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!
    never mind him! ne brigaj se zanj!
    sleng mind out! pazi, umakni se!
    he minds a great deal je proti, zelo ga moti
    to mind one's P's and Q's biti previden v besedah in vedenju
    I shouldn't mind (a drink) rad bi (kaj popil), nimam nič proti
    mind the step! pazi na stopnico!