Franja

lucre [l(j)ú:kə] samostalnik
pohlep po denarju, grabežljivost, lakomnost; zaslužek, korist, profit

for lucre iz čistega pohlepa
filthy lucre umazan profit

lúknja hole; (odprtina) opening, aperture; (votlina) hollow, cave; perforation, gap; (v siru) eye; (biljardna) pocket; (slabo stanovanje) dirty hole

strelna lúknja loophole
lúknja v cesti pothole; (zapor, ječa) prison, jail
on je v "lúknji" (v zaporu) pogovorno he's in the nick (ali ZDA pogovorno in the can)
vtakniti v lúknjo (ječo) to clap (someone) in gaol, to put (someone) behind bars (ali away)
izbezati (z dimom) iz luknje koga to smoke someone out into the open
zamašiti lúknjo to stop (up) a hole
napraviti eno lúknjo, da bi zamašili drugo (figurativno) to rob Peter to pay Paul

made [méid]

1. preteklik & pretekli deležnik od to make 2

2. pridevnik
(umetno) narejen; izmišljen; gotov, ki je uspel; izučen (vojak); (dobro) grajen (človek)
pogovorno določen, mišljen

made dish iz več pridatkov narejena jed
made gravy umetno narejena mesna omaka
made road utrjena cesta
English-made narejeno v Angliji
made of wood lesen
made from narejen iz česa
a made story izmišljena zgodba
a made man človek, ki je uspel
a well-made man dobro grajen človek
it is made for this purpose mišljeno je za ta namen

mádež stain, spot; soil (tudi figurativno), (moralni) blemish, (majhen) speck; (sramotni) slur; mineralogija macula, macle

mádež od čaja a tea stain
brez mádeža stainless, spotless, taintless
poln tintnih mádežev ink-stained
sramotni mádež stigma, pl -s, -mata; taint
očistiti od mádežev to clean stains
odstraniti mádež to remove a stain
to blago bo v dežju dobilo mádeže that material will spot in rain
belo platno dobi hitro mádeže white linen spots easily
izvlekel se je iz zadeve brez mádeža na svojem ugledu he has come out without a stain on his reputation
vreči mádež na... to cast a slur on...
se ta mádež vidi? does this spot show?

máh¹ botanika moss

obrasel, pokrit z máhom moss-grown, mossy
preproga iz máha a mossy carpet

májhen small; little; (po postavi) short, undersized; (neznaten) petty, trifling, insignificant; trivial, inappreciable, scanty, slender, slight

za májhen denar cheaply
májhen kraj a small place
májhna sredstva small means pl
májhen začetek a small beginning
napraviti se májhnega to make oneself small
mnogo májhnega naredi veliko, iz májhnega raste veliko many a little makes a mickle

make up

1. prehodni glagol
sestaviti (spis, seznam); pripraviti, prirediti; naličiti, našminkati; opremiti (sobo); izmisliti si (zgodbo); zamotati, napraviti (paket); izdelati, sešiti (obleko); izpopolniti; nadoknaditi; izravnati, poravnati (račun)
tisk prelomiti (stavek); nazaj dobiti (izgubljeno ozemlje)

2. neprehodni glagol
naličiti se, našminkati se; nadomestiti (for)
nadoknaditi (for)
ameriško bližati se (to)
pogovorno dvoriti (to)
spraviti se (with)

to be made up of sestavljen iz
to make up one's mind odločiti se
to make it up with spraviti se s kom
to make up a face namrdniti se
to make up one's face naličiti se
to make up a lip našobiti se
to make up for lost time nadoknaditi izgubljen čas
the story is made up zgodba je izmišljena
to make up to s.o. for s.th. poravnati komu škodo za kaj

malice [mǽlis] samostalnik
zloba, sovraštvo, zahrbtnost
pravno zlonamernost, naklepnost

to bear malice to s.o. želeti komu zlo, imeti koga na piki
pravno with malice aforethought (ali prepense) naklepen (umor)
out of pure malice iz čiste zlobe
the malice of fate zahrbtna usoda
with malice zlobno, hudobno

maniac² [méiniæk] samostalnik
tehnično zelo natančen elektronski računalnik (iz mathematical analyzer, numerical integrator and computer)

marry¹ [mǽri]

1. prehodni glagol
poročiti, omožiti, oženiti
figurativno tesno povezati (to, with s, z)
pomešati različna vina

2. neprehodni glagol
poročiti se
figurativno združiti se

to be married to biti poročen s, z
to get married to poročiti se s, z
to marry off spraviti (hčer) v zakon, poročiti
to marry for love poročiti se iz ljubezni
marrying man kandidat za ženitev

match² [mæč] samostalnik
enak ali enakovreden človek (stvar)
ekonomija ista kvaliteta; ženitev, možitev, zakon, (dobra) partija
šport igra, tekma

to be (more than) a match for s.o. biti komu kos
to be a bad (good) match slabo (dobro) se ujemati
his match njemu enakovreden, njegova žena
to make a match of it poročiti se
a love match zakon iz ljubezni
to meet (ali find) one's match najti sebi enakovrednega

méč sword

dvorezen méč double-edged sword
méč dvoročnik two-handed sword
méču podoben sword-like
ročaj méča (sword) hilt
pas za méč sword belt
nosilec méča sword-bearer
nožnica méča scabbard, sheath
rana od méča sword cut
udarec z méčem stroke of the sword
z ognjem in méčem by fire and sword
na konici méča (figurativno) at the point of the sword
z golim méčem with drawn sword
ples (plesalec) z méči sword dance (dancer)
z méčem v roki sword in hand
brez udarca z méčem without striking a blow
izvleči, potegniti méč (iz nožnice) to draw the sword
nasaditi se, vreči se na méč to hurl oneself on one's sword
spopasti se z méči to cross swords
uničiti z ognjem in méčem to annihilate (ali to destroy) with fire and sword
vtakniti méč v nožnico to sheathe the sword (tudi figurativno)

méd -í (kovina) brass

cev (žica) iz méd, -íi brass tube (wire)
izvesek, ščitek iz méd, -íi brass plate
rdeča méd, -í (= tombak) tombac

medvédji bear's; bearlike; bearish

medvédja koža, kučma iz medvédje kože bearskin

melodramatize [melədrǽmətaiz] prehodni glagol
melodramatično prikazati

figurativno to melodramatize s.th. napraviti melodramo iz česa

mérjenje measuring; measurement

mérjenje iz zraka (letala) aerial survey

merry² [méri] pridevnik (merrily prislov)
vesel, živahen; natrkan; smešen, zabaven
arhaično prijeten

as merry as a cricket (ali lark); ali as merry as the day is long zelo vesel, židane volje
to make merry zabavati se, veseliti se
to make merry over smejati se komu, norčevati se iz koga
a merry Christmas (to you)! vesel božič!
Merry England vesela, stara Anglija (zlasti za časa Elizabete I.)
the Merry Monarch vzdevek Charlesa II.

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

méta botanika

poprova méta peppermint
olje iz poprove méte peppermint oil
bonbon iz poprove méte peppermint drop (ali lozenge)

mickle [mikl] pridevnik & samostalnik
arhaično & škotsko velik; množina

many a little (ali pickle) makes a mickle iz malega zraste veliko