Franja

Zadetki iskanja

  • dobíti to get; to receive; to gain; to win; (s prošnjo) to obtain

    dobíti zopet (nazaj) to retrieve
    dobíti darilo to receive a present
    dobíti poklon (udarec, ukaz) to receive a compliment (a blow, an order)
    dobíti prvo nagrado to win the first prize
    dobíti dovoljenje to get leave (to)
    dobíti vročino medicina to catch a fever
    dobil je mesto po mojem priporočilu he obtained the situation through my recommendation
    si dobil moje pismo včeraj? did you receive my letter yesterday?
    dobil je, kar mu gre he's got what he deserves
    kaj si dobil za svoj rojstni dan? what did you get for your birthday?
    dobíti jih (figurativno) to get it, to catch it
    jih boš že dobil (po glavi)! you'll catch it!
    ta artikel se povsod dobi this article is to be got everywhere
    mila ni mogoče dobíti soap is not to be had (ali is unobtainable, is not available)
    kakor dobljeno, tako izgubljeno ill-gotten, ill spent
    kemikalije se dobivajo iz... chemicals are obtained from...
    jih boš dobil! (figurativno) you will catch it!
    dobíti, zadeti glavni dobitek to hit the jackpot
  • dobróta kindness; goodness; benevolence; (blagost) mildness, leniency, gentleness, good nature; (usluga) favour

    sama dobróta ga je he is kindness itself
    na mizi je mnogo dobrót on the table there are many good things
    iz dobróte out of kindness
    izkazati dobróto komu to do someone a kindness
    izrabljati dobróto kake osebe to encroach upon someone's kindness
    kako naj se zahvalim za Vaše mnoge dobróte? how can I thank you for your many kindnesses?
  • dog1 [dɔg] samostalnik
    zoologija pes, volk, lisjak
    množina kovinski podstavek za polena v kaminu
    domačno ničvrednež
    sleng zagovednež, cepec, tepec
    množina, sleng noge; rudniški voziček

    dog's age cela večnost
    dirty dog nravno slab človek
    every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
    to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
    barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
    to have a dog in one's belly biti čemeren
    between dog and wolf v mraku
    dog in a blanket vrsta sadnega kolača
    to blush like a dog ne poznati sramu
    a dog's chance nobeno upanje
    a dead dog neuporaben človek ali reč
    to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
    dog eat dog brezobzirno tekmovanje
    like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
    dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
    ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
    a gay (ali jolly) dog veseljak
    to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
    to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
    ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
    to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
    a dog in the manger nevoščljivec
    need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
    dog on it! prekleto!
    sleng to put on dog šopiriti se
    it rains cats and dogs lije ko iz škafa
    to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
    let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
    dog tag pasja znamka
    to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
    to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
    top dog najvišja oseba, visoka živina
    under dog podrejeni
    whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?
  • doktorírati to take one's doctorate (ali one's doctor's degree); to take the degree of doctor

    pravkar je doktoríral he has just got his doctorate
    doktoriral je iz prava na univerzi v X he gratuated from the University of X with a doctorate in law
    doktoriral je iz filozofije leta 1931 he was awarded his Ph.D. (degree) in 1931
  • dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

    brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
    časten dólg debt of honour
    hipotekarni dólg mortgage
    neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
    izterljiv dólg recoverable debt
    viseč dólg floating debt
    državni, narodni dólg national debt
    biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
    biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
    delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
    čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
    dobiti dólg povrnjen to recover a debt
    plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
    poravnati svoje dólgove to settle one's debts
    odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
    do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
    tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
    vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
    zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
    kup dólgov a mountain of debts
    rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul
  • domá at home; in

    je on domá? is he in?, is he at home?
    je Vaš oče domá? is your father in, is your father at home?
    ni ga domá he is not at home, he is away, he is away from home
    domá narejen (kruh) home-made (bread)
    držati se domá to keep to the house
    on vedno tiči domá he never goes (ali gets) out, he is a stay-at-home
    on je domá iz Ljubljane he is a native of Ljubljana
    domá je najlepše there's no place like home
    počutiti se kot domá to feel at home
    bodite kot domá! make yourself at home!
    biti domá v (figurativno) to be at home in (ali with), to be familiar with
    nisem domá v tem predmetu (figurativno) I am not familiar with this subject
    ljubo domá, kdo ga ima east, west, home's best; pesniško be it ever so humble, there's no place like home
  • domóv home; homeward

    domóv namenjen, idoč homeward bound
    pot domóv way home, (ladje) return voyage
    na potovanju domóv on the homeward journey
    vrnitev domóv homecoming
    ob vrnitvi domóv iz... on (one's) return from...
    iti domóv to go home
    odpraviti se domóv to set out for home
    pozno zvečer prihajati domóv to stay out late, to keep late hours
    spremiti koga domóv to see someone home
  • down4 [daun] pridevnik
    navzdol usmerjen; ležeč; bolan, v postelji

    down platform peron za odhod vlakov
    down train vlak, ki pelje iz Londona
    to be down on s.o. jeziti se na koga
    to be down on one's luck imeti smolo
  • draft1 [dra:ft] samostalnik
    načrt, koncept, osnutek, skica; zakonski osnutek; denarno nakazilo, menica; popust na primanjkljaj na teži
    vojska četa, odred; nabor
    ameriško obvezna vojaška služba; vgrez ladje

    rough draft skica
    to make a draft on a fund črpati iz fonda
    draft animal vprežna žival
  • dráma drama; play; stage play; (dramatic) piece

    pisec drám playwright, dramatist
    pisanje drám playwriting
    majhna dráma v družini a little drama in the family
    poezija in dráma (= gledališče v 16. stoletju) poetry and the drama in the 16th century
    spremeniti se, pretvoriti v drámo to dramatize
    narediti drámo iz to dramatize (kaj something)
  • draught1 [dra:ft] samostalnik
    poteza, vlečenje, vleka; načrt, koncept, skica; prepih; požirek
    množina dama (igra); razburjenje, živčnost; ugrez, ponor; točenje (iz soda)
    medicina doza (tekočega zdravila); odmerek; novačenje; četa; ček; menica

    beast of draught tovorna živina
    black draught odvajalo
    beer on draught pivo iz soda
    sleng to feel the draught imeti težave, na škodi biti
    to play at draughts igrati damo (igro)
  • draw*1 [drɔ:]

    1. prehodni glagol
    vleči, vlačiti, potegniti; pritegniti, nategniti, napeti, nategovati; dvigniti; raztegniti; privlačiti; izvabiti; populiti, izdreti; (na)risati, upodobiti, opisati, prikazati; zasnovati, načrtati; točiti, črpati, sesati; dobiti, dobivati; (s)pačiti
    trgovina izdati, trasirati (menico); preiskati (lovci grmovje) (from)
    sklepati; vdihniti (to, into)
    pregovoriti (from)
    odvrniti, odvračati (od česa)
    šport neodločeno igrati
    mornarica gaziti

    2. neprehodni glagol
    vleči (se); bližati se, prihajati; žrebati; dihati; ugrezniti, ugrezati, pogrezati se; skrčiti, krajšati se
    šport neodločeno igrati

    to draw attention opozoriti
    to draw a bead on s.o. nameriti na koga puško ali samokres
    to draw cloth pospraviti mizo (po jedi)
    to draw first blood prvi napasti
    to draw blood preliti kri, raniti
    to draw blank ne zaslediti plena; figurativno razočarati se
    to draw the long bow pretiravati, izmišljati si
    to draw breath vdihniti, zajeti sapo
    to draw a chicken otrebiti piščanca
    to draw the curtain potegniti zastor; figurativno zaključiti pogovor, narediti konec
    draw to a close (ali an end) bližati se koncu
    to draw it fine natanko odmeriti
    to draw a deep breath globoko vdihniti
    to draw battle neodločeno končati bitko
    to draw game neodločeno končati (igro)
    to draw the line at zarisati ostro mejo
    to draw lots žrebati
    draw it mild! ne izmišljaj si, ne pretiravaj!
    to draw one's sword against s.o. napasti koga
    to draw a veil over s.th. prikriti, zastreti kaj
    to draw stumps končati igro (cricket)
    to draw rein ukrotiti
    figurativno to draw the teeth of onesposobiti
    to draw interest obrestovati se
    to draw a conclusion from s.th. sklepati iz česa
    to draw a sigh vzdihniti
  • drawer1 [drɔ́:ə] samostalnik
    predal; risar; točaj
    množina spodnje hlače

    chest of drawers predalnik
    pogovorno out of the top drawer iz najboljše družine
    bathing drawers kopalne hlačke
  • dress*2 [dres]

    1. prehodni glagol
    obleči, oblačiti; obuti, obuvati; pripraviti, pripravijati; obdel(ov)ati; obseči, obsegati; začiniti; (o)krasiti; (po)česati; lepotičiti; pristriči, prirezovati; oplemeniti (rudo); obvez(ov)ati (rano); strojiti; (o)brusiti; (ob)tesati, apretirati
    vojska vzravnati (vrste); oskubsti

    2. neprehodni glagol
    obleči, obuti se; česati, lepotičiti se
    vojska zravnati se

    to dress by the right (left) na desno (levo) se vzravnati
    to dress s.o.'s hide pretepsti koga
    dressed up to the nines kakor iz škatlice oblečen
    to dress the ranks vzravnati vrste
    to dress a salad pripraviti solato
    to dress the vine obrezati trto
  • drink2 [driŋk] samostalnik
    pijača, popitek, požirek; opojna pijača; pijančevanje
    sleng morje

    in drink, the worse for (ali in) drink pijan, vinjen
    to be meat and drinkable drink to s.o. biti komu nujno potreben
    hard drink opojna pijača
    soft drink brezalkoholna pijača
    small drink pivo
    to be on the drink popivati, pijančevati
    to have (ali take) a drink napiti se, pogasiti žejo
    to take to drink začeti piti, postati pijanec
    ameriško, hudomušno the big drink Atlantski ocean; reka Mississippi
    long drink pijača iz visokega kozarca
    ameriško, pogovorno long drink of water nenavadno velik človek, dolgin
  • drip1 [drip]

    1. neprehodni glagol (from iz)
    kapljati, curljati; rositi se (with)
    cediti se, mezeti

    2. prehodni glagol
    kapljati, nakapati
  • dróbec bit, fragment, scrap; splinter

    niti dróbca ne not a scrap
    sestoječ se iz dróbcev fragmetal
    kostni dróbec splinter of bone
    bombni dróbec bomb splinter
    varen pred dróbci granat, bomb splinter proof
    dróbci pl smithereens pl, streti v dróbce to smash to smithereens
    razbiti (se) na dróbce to splinter
    razbiti se na tisoč dróbcev to be smashed to smithereens
  • drúg(i) -a, -o second; other, another

    drúgi dan v mesecu the second
    drúgi (naslednji) dan next day
    drúgi najboljši second best
    2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
    drúgi razred second class
    Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
    nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
    vsak drúgi one in two
    vsak drúgi dan every second (ali other) day
    eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
    drúga dva the other two, the two others
    na drúgi strani (figurativno) on the other hand
    drúgi pot (drugič enkrat) some other time
    drúgi po velikosti second biggest, second largest
    eden drúgega one another, each other, mutually
    eden in drugi both (of them)
    bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
    drugi (ostali) the other
    kabina 2. razreda second-class cabin
    nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
    eno z drúgim one with the other
    nič drúgega nothing else
    biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
    to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
    imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
    za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
    biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
    to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
    vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
    napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
    pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
    igrati drúgo violino to play second fiddle
    on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
    eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
    postati drúgega mnenja to change one's mind
    potovati v 2. razredu to travel second-class
    stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
    med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
    nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
    ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
    spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks
  • družína family

    človek z družíno family man
    oče številne družíne the father of a large family
    igralska družína troupe, troop
    potujoča igralska družína travelling theatre, troupe of strolling players
    sveta družína religija the Holy Family
    načrtovanje družíne family planning
    je iz dobre družíne he comes of a good family
    vsa družína je bila zbrana the whole family were gathered together
    z vso družíno (pogovorno) with kith and kin
  • dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

    zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
    dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
    sveti dúh religija Holy Spirit
    dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
    brez dúha scentless, odourless
    nemiren dúh restless mind
    odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
    prisotnost dúha presence of mind
    dúh časa spirit of the time
    klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
    zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
    odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
    ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
    v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
    on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
    vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
    on ima slab dúh iz ust his breath smells
    to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
    imeti dúh po čem to be redolent or something
    to ima dúh po česnu it smells of garlic
    klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
    kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
    izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
    dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
    omračitev dúha mental derangement
    poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
    dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high