Franja

prepísati to copy (in writing), to make a copy; to transcribe; (v šoli nalogo) to copy, to crib

prepísati na čisto to make a fair copy, to copy out; (literarna kraja) to plagiarize
točno, dobesedno prepísati to copy out exactly, to copy to the letter; (v lepopisu, dokumente ipd.) to engross; (lastništvo) to convey, to transfer, to make over (property)
še enkrat prepísati to write out once again
prepisal je nalogo, vajo od mene he copied (ali cribbed) his exercise from me

prislòv adverb

prislòv časa (kraja, načina) adverb of time (place, manner)

round² [ráund] samostalnik
oblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah)
vojska naboj, granata, salva
figurativno salva smeha, odobravanja
lov strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni
glasba pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri kolu

round after round of applause aplavz brez konca in kraja
round of beef debel odrezek govedine
a round of beer runda piva (ki jo plača eden za vse omizje)
a round of cheers salve odobravanja
round of pleasures potovanje za zabavo; vrsta zabav
the daily round običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutina
the Earth's yearly round letna krožna pot Zemlje
a fight of 10 rounds borba v 10 rundah
to dance in a round plesati v krogu, plesati kolo
the soldier got ten rounds of ball cartridges vojak je dobil deset nabojev
she had gone on a round of calls šla je (bila) na vrsto obiskov
to go for a good round iti na daljši (krožni) sprehod
the officer goes the rounds of sentries častnik obhodi straže
the policeman goes his round stražnik obhodi svoj revir
the story goes the round of the clubs zgodba kroži po klubih
to make the round of the barracks obhoditi vojašnico
to make (to go) one's rounds obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhod
to serve a round of drinks plačati (dati za) rundo pijače

rung¹ [rʌŋ] samostalnik
prečka ali klin na lestvi, v stolu; špica pri kolesu
figurativno stopnica; stopnja

to start on the lowest rung (of the ladder) začeti (kariero) čisto od spodaj, od kraja

scabbard [skǽbəd]

1. samostalnik
nožnica (za meč)

to fling (to throw) away the scabbard zalučati proč nožnico, figurativno odločiti se, da bijemo boj do kraja

2. prehodni glagol
vtakniti (meč) v nožnico

shake off prehodni glagol
stresti s sebe, otresti se, osvoboditi se, znebiti se (koga, česa); odložiti (kaj)

I could not shake him off nisem se ga mogel otresti (znebiti)
to shake off the dust from one's feet otresti si prah s čevljev
to shake off the dust sleng oditi iz neprijetnega mesta (kraja)
to shake off the yoke otresti se jarma

shoot¹ [šu:t] samostalnik
tekmovalno streljanje, strel; lovska družba; lov, lovišče; drča; brzica
fotografija posnetek
botanika poganjek, mladika; lijak za iztresanje odpadkov (smeti); zbadanje

the whole shoot vse
to go the whole shoot iti do kraja (do konca.); dognati (kaj)
to take a shoot iti po krajši poti; napraviti kratek proces

spot¹ [spɔt]

1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj

on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko

2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama)

stem² [stem] samostalnik
navtika ladijski kijun, sprednji del ladje

from stem to stern od ladijskega kljuna do krme, figurativno od enega konca (kraja) do drugega

stern² [stə:n]

1. samostalnik
navtika krma, zadnji del ladje; zadnji del (živali), zadnjica, rep (lisice)

stern foremost nazaj, ritensko; figurativno narobe, nespretno
stern on s krmo naprej
by the stern s krmo potopljeno globlje kot ostali del ladje
from stem to stern po vsej ladji; figurativno od enega konca (kraja) do drugega

2. pridevnik
navtika krmen, zadajšnji

a stern sea morje, ki prihaja od zadaj

strange [stréindž]

1. pridevnik (strangely prislov)
čuden, nenavaden, redek, presenetljiv, nepričakovan; tuj, nepoznan, neznan, nov (to s.o. komu)
neseznanjen (to s.th. s čim)
nevešč, nevajen (to s.th. česa)
rezerviran, hladen, zadržan, boječ
zastarelo inozemski

a strange face tuj, neznan obraz
a strange remark čudna, nenavadna opazka
strange to say presenetljivo, čudno, za čuda
I am strange here ne poznam tega kraja
to be strange to s.th. ne poznati česa, ne biti vajen česa
he is a strange fellow on je čuden (čuden patron)
he is strange to this kind of work ni vajen tega dela
to feel strange in a place ne se počutiti doma(čega) v kakem kraju
to feel strange čudno, slabo se počutiti (zlasti imeti vrtoglavico, omotico ipd.)
strange that you should not have heard it čudno, da tega niste slišali
I don't like driving a strange car ne šofiram (vozim) rad tujega avtomobila
truth is often stranger than fiction resnica je često bolj presenetljiva kot fikcija
this writing is strange to me ta pisava mi je nepoznana

2. prislov
čudno, nenavadno, svojevrstno

suck² [sʌk] prehodni glagol
sesati; cuzati; izmozgati, izčrpati, iztisniti
figurativno izvleči (from iz)
izmolsti, dobiti; vsesa(va)ti; dati sesati, dojiti
neprehodni glagol
sesati (at kaj)
sesati pri prsih

to suck s.o.'s brain(s) izvleči iz koga ideje (zamisli) za lastno uporabo, okoristiti se z idejami koga drugega
to suck s.o.'s lifeblood figurativno piti kri komu, do zadnjega ga izkoristiti
to suck the breast sesati pri prsih
to suck dry izsesati
to suck an orange izsesati, iztisniti oranžo
sucked orange "izžeta limona"
to suck the monkey britanska angleščina, sleng piti iz steklenice, piti s slamico
to suck s.o. to the very marrow koga do kraja izmozgati ali izžeti
to suck one's thumb sesati palec
the pump does not suck well črpalka ne vsesava dobro

thread¹ [ɵred] samostalnik
nit, nitka, sukanec, dreta, preja; vlakno; vlakno (v mesu, stročnicah); las, kocina, volna (ovce, koze, kamele); pajčevina
botanika prašnik
tehnično navoj (vijaka)
mineralogija tanka žila
figurativno nit (misli, govora), zveza, povezanost; življenjska nit

thread and thrum dobro in slabo
thread lace čipka iz platna, bombaža
the thread of life nit življenja
the thread of a screw navoj na vijaku
Lisle thread sukanec iz mesta Lille
my suit is worn to the last thread moja obleka je do kraja ponošena
to cut one's mortal thread figurativno napravili samomor, skrajšati si življenje
to gather up the threads figurativno sestaviti, povzeti
he had not a dry thread on him ene (same) suhe nitke ni bilo na njem
I haven't a thread fit to wear prav ničesar nimam, kar bi oblekel
his life hung by a thread njegovo življenje je viselo na nitki
to lose the thread of izgubiti nit (zvezo), zatakniti se, obtičati v (po)govoru
to take things thread and thrum figurativno vzeti dobro s slabim
to take up the thread of a narrative nadaljevati prekinjeno pripovedovanje

two [tu:]

1. pridevnik
dva, dve; oba, obe

one or two books ena ali dve knjigi, nekaj knjig
in a day or two v nekaj dneh
he is not two yet on še ni dve leti star

2. samostalnik
dvojka (številka 2); dvojica, dvoje, par

the two oba(dva); obe(dve); oboje
the two of us midva (oba)
by twos, in twos (po) dva in dva, v parih
two and two po dva, v parih
in twos and threes po dva in tri
in two na dvoje, na pol
in twos v zelo kratkem času, v hipu
two of a trade dva konkurenta
the two of spades pikova dvojka
to cut s.th. in two prerezati kaj na dvoje
this cost me two and two to me je stalo dva šilinga in dva penija
to go two and two iti po dva in dva, v parih
to walk by twos and threes hoditi v gručah po dva in tri
to put two and two together zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstev
two can play at that game figurativno to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja

unity [jú:niti] samostalnik
enota; enotnost, edinstvo; sloga, složnost, solidarnost; soglasnost, harmonija
matematika enica

at unity složno, v slogi
gledališče unities of place, time and action enotnost kraja, časa in dejanja
it destroys the unity to ruši enotnost dela
to live together in unity živeti skupaj v lepi harmoniji

wear on neprehodni glagol
napredovati, razvijati se, nadaljevati se (a discussion diskusija)
miniti (čas)

as time wore on sčasoma
the story wore on zgodbe ni hotelo biti konca (se je vlekla brez konca in kraja)

where [wɛ́ə]

1. prislov, veznik, zaimek
kje, kam, kod; na katerem kraju; v katerem pogledu; na kakšen način; (tam) kjer, (tam) kamor

where from? odkod?
where to? kam?
from where odkoder
near where blizu (kraja), kjer
where did you get the information? kje ste dobili te informacije?
where do I come into it? kako pridem jaz v to (stvar, zadevo)?
go where you please! pojdi, kamor hočeš!
that is where you are mistaken tu se pa motite

2. samostalnik
kraj, mesto, prizorišče (nekega dogajanja)

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

yak² [j æk]

1. samostalnik
čvekanje, blebetanje, brbljanje; (neprestano) govorjenje
ameriško smeh, smejanje; dovtip

2. neprehodni glagol
neprestano govoriti, brbljati

she yakked on endlessly about her operation kar naprej, brez konca in kraja je govorila o svoji operaciji

zgódba story; tale

zgódbe pl za otroke tales pl (ali stories pl) for children
zgódba o Carusu the Caruso story
smešna, zabavna zgódba funny story
spolzka zgódba risqué story
toda to je (že) druga zgódba but that is another story
kup zgódb pripovedujejo o njem there are lots of stories told about him
vedno ista zgódba always the same old story
zgódbe sv. pisma religija Holy Scripture, Bible
njegova zgódba je bila zelo žalostna his was a very sad story
zgódbe ni bilo ne konca ne kraja, zgódba se je vlekla brez konca in kraja the story dragged on