Franja

Zadetki iskanja

  • slóga concord; unity; unanimity; good understanding

    živeti v slógi to get along well together (s kom with someone)
    v slógi je moč unity makes strength
    slóga jači, nesloga tlači concord builds houses, discord destroys them
  • slòj (peska, prahu itd.) layer; geologija stratum, pl strata, band, bed; mineralogija floor; roof; (barve) coat

    v slòjih in strata, in layers
    slòji kamenja strata pl of rocks
    družbeni slòj social class
    družbeni slòji pl social strata
    delovni slòji working classes pl
    bogatejši slòji richer classes
    gornji, višji slòji the upper ten thousand, the upper crust
    najnižji družbeni slòji the lowest stratum of society
    ljudje vseh slòjev people from all walks of life
    tvoriti slòje, ležati v slòjih to stratify
  • slope1 [slóup] samostalnik
    nagnjenost, nagib, breg, pobočje, poševnost, strmina, padec, višinska razlika; poševen rov (v rudniku)
    vojska poševni položaj puške

    on the slope poševno
    in a gentle slope v blagi strmini
    the slope is less than 5 feet višinska razlika je manj kot 5 čevljev
    to carry one's rifle at the slope vojska nositi puško poševno na rami
    to climb a slope vzpenjati se po strmini, po bregu
    to give a slope to napraviti (nekaj) stnno, dati nagib (čemu)
  • slovár dictionary; vocabulary; lexicon

    žepni slovár pocket dictionary
    francosko-angleški French-English dictionary
    vpis v slovár (dictionary) entry
    ta človek je živ slovár (figurativno, vseved) that man is a walking (ali living) dictionary
    poiskati besedo v slovárju to look up a word in a dictionary, to consult a dictionary
    zateči se k slovárju to refer to a dictionary
  • slow [slóu]

    1. pridevnik (slowly prislov)
    počasen (of, in v, pri)
    len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
    sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

    a slow current počasen tok
    slow growth počasna rast
    slow poison počasi delujoč strup
    a slow worker počasen delavec
    slow and steady počasen in vztrajen
    slow and sure počasen in siguren
    he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
    he is slow to anger on se težko razjezi
    it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
    this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
    you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
    to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
    to be slow of wit biti počasne pameti
    he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
    he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
    to make slow progress počasi napredovati
    slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
    he is slow in the uptake on počasi dojema
    my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

    2. prislov
    počasi

    slow! vozite počasi!
    read slower! čitaj(te) počasneje!
    my watch goes slow moja ura zaostaja

    3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
    zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

    4. samostalnik
    (kriket) počasna žoga
  • slug2 [slʌg]

    1. samostalnik
    zoologija polž slinar, poljski slinar; po polževo se premikajoča žival ali vozilo
    zastarelo lenuh

    2. neprehodni glagol & prehodni glagol
    biti len, lenariti; zapravljati, tratiti (čas); zbirati in uničevati polže slinarje

    to slug in bed lenariti v postelji
  • slumber [slʌ́mbə]

    1. samostalnik
    (večinoma množina) dremanje, dremež; mirno spanje

    he fell into a peaceful slumber pogreznil se je v mirno spanje

    2. neprehodni glagol
    dremati, mirno spati

    to slumber away predremati; tratiti, zapravljati (čas) z dremanjem
  • slump [slʌmp]

    1. samostalnik
    ekonomija nagel padec cen ali povpraševanja; gospodarska kriza
    figurativno padec ugleda (in a person kake osebe)
    geologija polzenje, udor

    a slump in sales kriza v prodaji

    2. neprehodni glagol
    ekonomija nenadoma pasti (o cenah); propasti, nobenega uspeha ne imeti, popolnoma odpovedati; udreti se (na ledu); zrušiti se (o osebi)
    geologija polzeti
  • slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation

    brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
    v slúžbi on duty
    ne v slúžbi off duty
    v aktivni slúžbi on active service
    honorarna slúžba honorary duties
    težka, naporna slúžba hard work
    lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
    »mastna« slúžba very well paid service
    odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
    vojaška slúžba military service
    slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
    javne slúžbe public services pl
    telefonska slúžba telephone service
    prošnja za slúžbo application
    stalna slúžba permanent situation
    nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
    izguba slúžbe loss of employment
    odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
    zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
    zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
    posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
    slúžba s polnim delovnim časom full-time job
    slúžba državne varnosti state security service
    biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
    biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
    on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
    biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
    nastopiti slúžbo to take up one's duties
    opravljati slúžbo to perform official duties
    iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
    izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
    biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
    odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
    biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
    mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
    slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
    slúžbo iščejo situations wanted
    vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
    vreči iz slúžbe to throw out of employment
    umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
    vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
    vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
    sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
    zamuditi slúžbo to be late for duty
  • slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

    slúžiti v vojski to serve in the army
    slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
    slúžiti si kruh to earn one's living
    sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
    trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
    slúžiti za zgled to serve as an example
    kje služite? where are you working?, who are you working for?
    to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
    slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
    ta plašč mi dobro služi this coat wears well
    čemu služi to? what is the use of that?
    nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters
  • smack1 [smæk]

    1. samostalnik
    (pri)okus (of po)
    zadah; buket; sled, majhna količina, malček, malce, mrvica; primes (of česa)
    nekaj, kar spominja na

    a pleasant smack of currants prijeten okus po ribezlju
    there is a smack of the Bohemian in him nekaj bohemskega (ciganskega) je v njem

    2. neprehodni glagol
    imeti okus (of po)
    dišati po; spominjati na; dajati vtis

    this wine smacks of the cask to vino diši po sodu
    his ideas smack of liberalism njegove ideje diše po liberalizmu
  • smack2 [smæk]

    1. samostalnik
    plosk (glasen) udarec s plosko roko; tlesk(anje) (z jezikom), pok(anje) z bičem, cmok(anje), glasen poljub
    pogovorno poskus, drzno (tvegano) dejanje

    a smack in the eye (face) udarec v obraz, klofuta
    a smack on the lips sočen poljub
    to catch s.o. a smack klofniti koga
    to have a smack at s.th. napraviti poskus s čim

    2. prislov
    tlesk, bum, štrbunk

    3. prehodni glagol & neprehodni glagol
    oklofutati, klofniti (koga), prisoliti (komu) zaušnico; pomlaskati, pocmakati; švrkniti, oplaziti, tleskati (z bičem, jezikom); mlaskniti, cmokniti

    to smack s.o.'s face pripeljati komu klofuto
    he smacked his lips mlasknil (tlesknil) je z jezikom
    to smack a whip pokati z bičem
    he smacked the wine z mlaskanjem je užival vino (se naslajal z vinom)
    to smack the hands together ploskniti, ploskati z rokami
  • small1 [smɔ:l] pridevnik
    majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
    narečno ozek
    figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen

    at a small rate poceni
    in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
    on the small side nezadostno velik, ne prevelik
    small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
    a small beginning majhen, skromen začetek
    small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
    and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
    small cattle drobnica
    small drinker slab pivec
    small farmer mali kmet, mali posestnik
    small gross 10 ducatov
    small hand navadne pisane črke
    small hours ure po polnoči, male ure
    small letters male črke
    small means nezadostna sredstva
    a small place majhen kraj
    a small poetično nepomemben pesnik
    small rain dežek, droben dež
    small talk kramljanje, klepet(anje)
    the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
    small wonder temu se je komaj čuditi
    it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
    that is only a small matter to je le malenkost
    I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
    to feel small sramovati se
    I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
    he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
    I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
    he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
    to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
    to make o.s. small napraviti se majhnega
    to live in a very small way zelo skromno živeti
    he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
    it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
    everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč
  • small3 [smɔ:l] samostalnik
    nekaj majhnega; majhen (tanek, ozek) del (česa); majhna oseba
    množina telesno perilo; drobnarije, drobno blago
    množina, Oxford, univerza prvi od treh izpitov za akademsko stopnjo B. A.

    in small v malem, v miniaturi
    in the small v majhnih količinah (enotah)
    by small and small polagoma, počasi
    the small of the back anatomija križ
    many smalls make a great mnogo malega naredi veliko
  • smash1 [smæš] samostalnik
    zdrobitev, razbitje; tresk, trčenje, trk, kolizija, katastrofa
    pogovorno močan udarec s pestjo
    ekonomija stečaj, konkurz, bankrot, polom
    pogovorno ledena alkoholna pijača, mešanica ledeno mrzle vode in konjaka ali whiskyja

    a smash in (with) a car trčenje v avto, z avtom
    to break (to knock) to smash razbiti se, raztreščiti se na koščke
    to go (to come) to smash razbiti se na kose; ekonomija priti pod stečaj, priti na boben
  • sméh laughter; laugh

    salve sméha fits pl of laughter
    prisiljen sméh strained laugh, forced laugh
    homerski sméh Homeric laughter
    hrupen sméh horselaugh, guffaw
    sredi sméha amid laughter
    ni mi do sméha I don't feel like laughing
    sméh ga bo (že) minil he will laugh on the wrong side of his mouth
    bušiti, bruhniti v sméh to burst out laughing
    prasniti v sméh to break into a laugh
    sméh me je posilil I was overcome by (a fit of) laughter
    spraviti koga v sméh to make someone laugh
    s sméhom izraziti prezir to laugh one's contempt
    s sméhom se zahvaliti to laugh one's thanks
    pokati od sméha to split one's sides laughing (ali with laughter), to be convulsed with laughter
    skoraj počiti od sméha to laugh fit to burst, to be in stitches
    spraviti družbo v sméh to set the company laughing
    tuliti od sméha to roar with laughter
    umirati, zvijati se od sméha to laugh one's head off
    to ni za sméh this is no laughing matter
    povzročiti (splošen) sméh to raise a laugh
    v sméh me spravljaš you amuse me
  • smehljáti se to smile (komu at, on someone); to be all smiles

    sreča se mu smehlja fortune smiles upon him
    smehljáti se v solzah to smile through one's tears
    smehljaje je privolil he smiled consent
  • smejáti se to laugh

    v pest smejáti se to laugh up one's sleeve
    od srcá smejáti se to laugh heartily
    temu se ni smejáti se it's nothing to laugh at
    smejáti se komu v brk to laugh someone in the face, figurativno to dare (ali to defy, to challenge) someone
    smejáti se kot nóri to laugh like anything
    smejáti se na ves glas to roar with laughter
    hrupno smejáti se to laugh like a horse, to guffaw
    pridušeno smejáti se to giggle, to snigger
    kislo smejáti se to laugh on the other side of one's face
    smejal sem se mu I laughed at him
    njemu se vsi smejejo he is everybody's laughingstock
    zlobno smejáti se to grin balefully, to give a baleful (ali malicious) grin
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje he laughs best who laughs last
    čemu se smeješ? what are you laughing at?
    smejáti se komu v obraz to laugh someone in the face
    posmehljivo smejáti se to sneer
    on se lahko smeje he can afford to laugh
  • smér direction; course; line; tendency; trend

    v sméri (česa) in the direction (of)
    v eni sméri one-way
    v vse sméri in all directions, in every direction
    v ravni sméri straight on, straight ahead
    v nasprotni sméri in the opposite direction
    v obeh sméreh both ways
    v (proti) sméri kazalca ure clockwise (anticlockwise)
    pluti v določeni sméri to steer a course, to set course (for)
    sprememba sméri change of direction
    nova smér v pesništvu a new tendency in poetry
  • smile2 [smáil] neprehodni glagol & prehodni glagol
    smehljati se, nasmehniti se; izraziti s smehljanjem, s smehljajem pripraviti (koga) do; biti naklonjen (on komu); imeti ljubezniv (blagohoten, vesel) videz

    to smile at (on) s.o. nasmehniti se komu
    he smiled a bitter smile bridko se je nasmehnil
    he smiled consent s smehljanjem je privolil
    he smiled away her fears s smehljajem ji je odgnal strah
    she smiled him into compliance z nasmeškom ga je pripravila do tega, da ji je ugodil
    he smiled at their threats imel je le prezirljiv nasmeh za njihove grožnje
    to smile through one's tears smehljati se v solzah
    fortune smiled upon him usoda (sreča) se mu je nasmehnila, mu je bila naklonjena