Franja

kadíti to smoke, to have a smoke; (v cerkvi s kadilnico) to incense

kadíti se to smoke
kadíti prepovedano! no smoking!, no smoking allowed here!, don't smoke!
kadíti cigareto za cigareto to chain-smoke
kadíti kot Turek to smoke like a chimney
že dve leti ne kadim I have not smoked for two years
toliko je kadil, da mu je postalo slabo he has smoked himself sick
včasih kadim pipo I sometimes smoke a pipe
ta cigara se ne kadi dobro this cigar does not smoke well
kadi se it's smoky
od konj se je kar kadilo the horses were steaming
kadíti komu (figurativno) to matter someone
kadíti se (dimiti se) to smoulder
peč se kadi the stove is smoking

kák kaka, kako a, an; some; any; what a...

imaš kak tolar pri sebi? have you any money about you?
kaka nevihta! what a storm!
kakih 50 let some 50 years
kaki zadnji dve leti in the last two years or so

kámen stone; ZDA (vsake oblike) rock; medicina calculus, stone, gravel, concretion; (prodnik) pebble

brusni kámen whetstone, grindstone
drag kámen precious stone, gem
drobilec kámna (oseba) quarryman, quarrier, (stroj) crushing machine, jaw (ZDA rock) crusher
gradbeni kámen building stone
kisli kámen (galun) alum
kresilni kámen mint, flintstone, (za vžigalnik) (lighter) flint
kámen kaldrme cobble, cobblestone
ledvični kámen kidney stone
loščilni kámen (za kovine) Bath-brick
miljni kámen milestone
mlinski kámen millstone
peklenski kámen lunar caustic, silver nitrate
preskusni kámen touchstone; test
nagrobni kámen tombstone, gravestone
otesan kámen hewn stone, dressed stone, ashlar
sklepni kámen keystone
kámen spotike stumbling block
kámen modrih philosophers' stone
vinski kámen tartar
temeljni kámen foundation stone
vogelni kámen cornerstone
kámen v mehurju medicina urinary calculus
žolčni kámen gallstone
zobni kámen tartar
umeten drag kámen imitation gem
tvorba kámnov medicina lithogenesis
mrzel kot kámen stone-cold
gluh kot kámen stone-deaf
trd kot kámen (as) hard as stone, stone-hard
domet, lučaj kámna a stone's throw
kup kámnov a heap of stones
obdelovanje kámna stonework
srcé iz kámna a stony heart
trd kot kámen (figurativno) hard as stone, biblija arhaično hard as the nether millstone
lomiti kámen to quarry
metati kámne v koga to throw stones at someone
to bi še kámen omečilo it is enough to melt a heart of stone
odvaliti komu težak kámen od srca to take a load (ali a weight) off someone's mind
kámen se mi je odvalil od srca a great weight has been taken off my mind, that's a great weight off my mind
ne pustiti kámna na kámnu not to leave a single stone standing
zmrzuje, da kámen poka it freezes hard
porušiti, razdejati kámen za kámnom to pull down stone by stone
od zgradbe ni ostal kámen na kámnu not a single stone of the building was left standing
rajši bi kámne tolkel na cesti! I'd rather do hard labour, I'd rather join a chain gang
zagnati, zalučati kámen v koga to cast a stone at someone
ubiti dve muhi z enim kámnom to kill two birds with one stone
kámen do kámna palača (figurativno) look after the pennies and the pounds will take care of themselves

kill³ [kil]

1. prehodni glagol
ubiti, ubijati; klati, zaklati (živino); ubiti, ustreliti (divjad)
vojska uničiti, potopiti (ladjo); pokončati, ugonobiti, udušiti, zatreti
figurativno preklicati, stornirati, razveljaviti, črtati
figurativno potlačiti, zadušiti (čustva), obsipati (s pretirano dobroto); olajšati, ublažiti (bolečino), nevtralizirati (barvo, hrup); odbiti, preprečiti (zakonski osnutek), prekrižati (načrt)
šport zaustaviti (žogo); zabiti čas
ameriško, pogovorno popiti celo steklenico

2. neprehodni glagol
povzročiti smrt
pogovorno biti neudržljiv, biti očarljiv

to kill two birds with one stone ubiti dve muhi na en mah
to kill the fatted calf for s.o. z veseljem sprejeti, sprejeti kot izgubljenega sina
the sight nearly killed me ob pogledu na to sem skoraj počil od smeha
to kill s.o. with kindness škoditi komu s preveliko dobroto
to kill time zabijati čas
dressed up to kill zapeljivo oblečen, gizdavo oblečen
to kill by inches počasi ubijati
to kill the goose that lays golden eggs s svojo grabežljivostjo uničiti vir dohodkov
a kill or cure remedy drastično zdravilo
to dance to kill plesati do iznemoglosti
pigs do not kill well at that age v tej starosti svinje niso godne za klanje

knit^* [nit]

1. prehodni glagol
plesti, splesti; skleniti, združiti; povezati, sestaviti (together); mrščiti (čelo)

2. neprehodni glagol
povezati se, združiti se; mrščiti se

knit two, purl two dve desni, dve levi (pri pletenju)
to knit the hands skleniti roke
to knit one's brows mrščiti čelo
a well-knit frame lepa postava, lepa rast

koló wheel

na kolesih on wheels
brez koles wheelless; (bicikel) cycle, bicycle, machine, pogovorno bike
dirkalno koló racing bicycle, racer
gonilno koló driving-wheel
mlinsko koló mill wheel
motorno koló motorcycle, pogovorno motor bike
turno koló roadster
črpalno koló (za vodo) waterwheel
koló ladje na kolesa paddle-wheel
koló obroč (otroška igrača) hoop
mučilno koló zgodovina the wheel (mediaeval instrument of torture)
gumasto koló tyre, ZDA tire
ladja na kolesa wheel-boat, paddle-steamer
zob kolesa cog (of a wheel)
zamašno koló flywheel
voz na dve kolesi, na štiri kolesa a two-wheeled, a four-wheeled carriage
sprednje, zadnje koló front wheel, back wheel
rezervno, nadomestno koló spare wheel
zobato koló cogwheel, toothed wheel, geared wheel
vilice kolesa wheel-fork
delati, vrteti kolesa šport to turn cartwheels
on je pêto koló pri vozu (figurativno) he is not worth his salt, he is quite useless, he is a useless individual
napraviti koló (o pavu) to spread out its tail
priti pod kolesa (figurativno) to go to the dogs
mučiti koga na kolesu zgodovina to break someone on the wheel
vrteti kolesa (pri parterni telovadbi) to turn somersaults (ali cartwheels)
peljati se s kolesom to ride a bicycle
voziti koló enoročno to ride a bike one-handed
voziti koló to ride a cycle, to cycle, to bike, to pedal
treti žrtev na kolesu zgodovina to break a victim on the wheel

kóma² gramatika (vejica) comma; decimal point

dve kóma pet two point five

long¹ [lɔŋ] pridevnik
dolg; dolgotrajen, dolgovezen
pravno časovno odmaknjen
(tudi ekonomija) dolgoročen
ekonomija čakajoč na zvišanje cen

long arm dolga roka, oblast
to make a long arm iztegniti roko po čem
at long bowls borba na daljavo
ameriško long bit kovanec za 15 centov
as broad as it is long vseeno
a long chair ležalnik
by a long chalk in že kako
not by a long chalk kje neki
long clay dolga pipa
ekonomija a long date dolg rok
long dozen 13 kosov
a long drink pijača iz visokega kozarca
long ears neumnost
little pitchers have long ears otroci vse slišijo
a long family mnogoštevilna družina
the long finger sredinec
long in the finger tatinski, dolgoprst
a long face kisel, žalosten obraz
a long figure (ali price) visoka cena
a long guess negotova domneva
long hundred 120 kosov
long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
long home grob
long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
šport long jump skok v daljino
it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
long measure dolžinska mera
two long miles dve dobri milji
ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
to make a long nose pokazati osle
long odds neenaka stava
long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
it is long odds that stavim l proti 100
a long purse globok žep, mnogo denarja
navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
in the long run končno, konec koncev
long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
of long standing dolgoleten, star
to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
Long Tom daljnosežen top
to have a long tongue imeti dolg jezik
long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
long vacation letni oddih, poletne počitnice
to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
to take long views misliti na posledice
a long way round velik ovinek

more¹ [mɔ:] pridevnik
več, še
arhaično večji (le še v the more fool večji norec; the more part večji del)

they are more than we več jih je od nas
some more tea, please še čaja, prosim
one more day še en dan
two more miles še dve milji
so much the more tem več, tem prej
more kicks than ha'pence več neprijetnosti kakor koristi

mortal¹ [mɔ:tl] pridevnik (mortally prislov)
smrten, umrljiv; smrtonosen, smrtno nevaren (to)
ogorčen, neizprosen, smrtni (sovražnik); človeški, zemeljski, minljiv
pogovorno dolgočasen
pogovorno strašanski, silen

mortal hour smrtna ura
pogovorno for two mortal hours dve neznosno dolgi uri
mortal sin smrtni greh
mortal power človeška moč
pogovorno by no mortal means človeku nemogoče
pogovorno of no mortal use popolnoma nekoristno
pogovorno in a mortal hurry v silni naglici

múha zoologija fly; figurativno (muhavost) caprice, whim, freak, fancy, vagary, crotchet, bee in one's bonnet

cece múha tseste, tsetse fly
domača múha common housefly
konjska múha horsefly
mesarska múha flesh fly, blowfly, bluebottle
španska múha Spanish fly, cantharis, pl cantharides
umetna múha (kot vaba) fly, (za ribolov) dry fly, hackle fly, hackle, grey-drake, ZDA tail fly
múha na strelnem orožju sight, bead
opikan od múh fly-bitten
onesnažen od múh flyblown
biti od múh (biti nič vreden) to be of no use, to be good for nothing, to be a dead loss
na múho vzeti (figurativno) to take aim (kaj at something)
iz múhe slona narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill, to make mountains out of molehills
s kolom múhe pobijati (figurativno) to break a fly on the wheel
čudne múhe mu rojijo po glavi he's got bats in the belfry
lahkó bi bili slišali múho leteti (taka tišina je bila) you could have heard a pin drop
ubiti dve múhi z enim udarcem to kill two birds with one stone
v sili hudič múhe žre (figurativno) beggars can't be choosers, half a loaf is better than no bread

nájveč most; at the most; mostly

nájveč, kar sem mogel storiti, je bilo... the most I could do was...
nájveč dve milji two miles at the outside
nájveč ljudi most people
nájveč časa porabim za branje I spend most of my time reading
ostal bom tam nájveč 10 dni I shall stay there ten days at the outside (ali at the most)

nekáko in a way, in some way; in a sort; in some sort; sort of, kind of, in some degree; somehow, somewhat; (= tako ali tako) somehow or other

nekáko zadnji dve leti in the last two years or so
to smo nekáko pričakovali we sort of expected it
tega se nekáko spominjam I sort of remember it
nekáko obljubil sem mu I sort (ali kind) of promised him
nekáko ob šestih somewhere around (ali about) six

níčla nought; (pri toplomeru) zero, pl zero(e)s; cipher; (ledišče) freezing point, zero; (nepomembna oseba) nonentity; (pri telefoniranju) o

10° pod (nad) níčlo ten degrees below (above) zero
pri 5° pod níčlo at five degrees below zero
termometer je sinoči padel na níčlo the temperature (ali thermometer) fell to zero last night
on je níčla (figurativno) he is a cipher
dodaj níčlo! add a nought!
izpusti dve níčli! omit two noughts!
biti enaki níčli to be nil
izenačiti z níčlo matematika to equate to zero
nastaviti na níčlo tehnika to zero
absolutna níčla absolute zero
biti na níčli to be at zero
pasti na níčlo to fall to zero

o' [ə] predlog
okrajšava od of, on

it's two o'clock ura je dve
twice o'Sundays dvakrat ob nedeljah
o' nights ponoči

oar¹ [o:] samostalnik
veslo; veslač
zoologija veslasta noga; greblja za peč (v pivovarni)

bank of oars veslaška klop
to bend to the oars veslati na vse kriplje
to boat the oars izvleči vesla v čoln
to feather the oars vesla na plosko spustiti
to have an oar in every man's boat vtikati se v vsako stvar
to lie on one's oars vesla na plosko položiti; figurativno dati roke križem
to pull a good oar dobro veslati
to put in one's oar vtikati se, vpasti v besedo
to rest on one's oars počivati na lovorikah
to toss the oars dvigniti vesla v pozdrav
figurativno chained to the oar prikovan k delu
pair-oar čoln na dve vesli
four-oar čoln na štiri vesla
ship your oars! pripravite vesla!
unship your oars! izvlecite vesla!

oared [ɔ:d] pridevnik
na vesla

pair-oared na dve vesli

obratováti to work; to be at work; to be in operation; (martinova peč) to be in blast

ne obratováti to be idle, to shut down; to be inactive
ta tovarna ne obratuje this factory is standing idle
ta stroj ne obratuje this machine is not working
le dve peči obratujeta only two furnaces are in blast

plát side

zadnja plát (zadnjica) backside, buttocks pl, behind; (kovanca) reverse
druga plát medalje the reverse of the medal
plát zvona tocsin; alarm bell
zvoniti plát zvona to ring the alarm bell
slišati obe pláti to hear both sides
od vseh pláti from all sides
vsaka stvar ima dve pláti (figurativno) there are two sides to every question

pogréšati to miss; to do without

lahkó pogréšati to spare, to do (ali manage) without
dve osebi se pogrešata two persons are missing
zelo ga pogrešamo we badly miss him
zelo jih bomo pogrešali we shall much regret their loss
ne morem pogréšati te knjige I can't do without this book
lahkó pogrešam njegove nasvete I can do (ali manage) without his advice
lahko pogrešaš (svoj) avto danes? can you spare the car to-day?
zdaj ne moremo pogréšati nobenega delavca we can ill spare any hands now
lahko pogrešam (se odrečem, sem brez) I can dispense with
ničesar ne pogrešam (nič mi ne manjka) I lack nothing