Franja

rival² [ráivl] prehodni glagol
tekmovati, kosati se, rivalizirati, biti tekmec, skušati prekositi (koga); konkurirati; biti enak

he was rival(l)ed by nobody nihče mu ni bil kos, mu ni bil enak
water rivals steam as a source of energy voda konkurira pari kot vir energije
neprehodni glagol
(redko) tekmovati, biti v rivaliteti, rivalizirati (with z)

room¹ [rum, ru:m] samostalnik
prostor, mesto; soba, sobana
množina stanovanje, stanovanjski prostori; družba, stanovalci, ki so navzoči v sobi
figurativno možnost, prilika, ugoden trenutek; povod, vzrok (for za)

in one's room, in the room of namesto koga, v zameno za koga
in my room namesto mene
in your room da sem jaz na vašem mestu
room and to spare prostora še preveč
room for complaint povod za pritožbo
bachelor's rooms garsonjera, samsko stanovanje
bed-room spalnica
combination room družabni prostor za učitelje (v Cambridgeu)
dining-room obednica, jedilnica
drawing-room salon
junior common room družabni prostor za študente
living-room dnevna soba
school-room šolska soba, učilnica, razred
senior common room družabni prostor za učitelje
standing-room stojišče
standing-room only! samo stojišča (so še na voljo!)
state-room sprejemna dvorana
there is room for improvement lahko bi bilo bolje, ni ravno najbolje
there is no room to swing a cat figurativno ni niti toliko prostora, da bi se človek obrnil
to be confined to one's room ne zapustiti svoje sobe (zaradi bolezni)
to do a room pospraviti sobo
we'd rather have his room than his company rajši bi videli, da on ne bi bil tu
to make room for s.o. napraviti komu prostor, mesto
he set the room in a roar vso sobo je spravil v smeh
to take up too much room preveč prostora (za)vzeti

rose¹ [róuz]

1. samostalnik
roža, vrtnica, rožni grm
figurativno lepa ženska, krasotica, lepotica; rožnata barva
množina rožnat videz
medicina šen; simbol, emblem rože, ornament rože
arhitektura okno kot roža, rozeta; štrcalka (glavica) vrtnarske škropilnice
geografija, navtika vetrovnica (na kompasu)

the rose of najlepša od
rose of may narcisa
no bed of roses figurativno nobeno veselje (zabava)
path strewn with roses z rožami posuta pot, figurativno lagodno življenje
under the rose figurativno zaupno, na tihem, tajno, sub rosa
to be reposed on a bed of roses figurativno imeti zelo ugodne življenjske razmere, imeti z rožicami postlano življenje
it is not all roses ni vse tako rožnato, kot je videti
to gather roses of life uživati življenje, iskati življenjske užitke
to look at things through rose-coloured spectacles gledati (videti) stvari skozi rožnata očala, videti stvari v najboljši luči
no rose without thorns ni rože brez trna, figurativno vsaka prijetna stvar ima tudi kaj neprijetnega, popolne sreče ni

2. pridevnik
rožnat; rožni, rožnate barve

3. prehodni glagol
rožnato rdeče (po)barvati, pordečiti, rdeti (lica)

rough² [rʌf]

1. pridevnik
hrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen (with od)
(o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do)
neizprosen; nedokončan, v glavnih črtah

rough and ready grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiran
a rough customer nasilnež
rough coat, rough cast omet, ometavanje
rough copy, rough draft osnutek, skica, prvi načrt, koncept
a rough day vetroven dan
rough diamond nebrušen diamant, figurativno nekultiviran, neuglajen, a pošten človek
at a rough estimate približno
rough house ameriško, sleng burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in pretep
rough leaf prvi list na rastlini
rough luck slaba sreča, smola
rough music neubrana glasba, kričanje
rough passage potovanje po razburkanem morju
rough rice neoluščen riž
a rough road slaba cesta
the rough sex moški spol; moški
rough timber neobeljen posekan les
in a rough state v surovem stanju
a rough sketch prvi osnutek
rough tongue surov, oster jezik
in a rough voice grobo, osorno
rough work surovo, neizdelano, nedovršeno delo
rough weather slabo vreme
it is rough on me ni pravično do mene; nimam sreče
to give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figurativno pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedati
to have a rough time mnogo pretrpeti, imeti hude težave
she had a rough time mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlo
he had it rough mnogo je prestal, pretrpel
this is rough luck for me to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil

2. prislov
grobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na naglo

to lie, to sleep rough ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)
to play rough šport grobo igrati
to ride rough divje, ne po pravilih jezditi

róža botanika rose; flower

róži podoben roselike
ledena róža ice flower, frost flower, ice fern
zdravilne róže medicinal herbs pl (ali plants pl)
ni róže brez trna no rose without a thorn

róžica botanika small rose; floweret; »v rožicah« (figurativno) tipsy, convivial

biti v róžicah (figurativno) to be tipsy, to be half seas over
življenje ni z róžicami postlano life (these days) is no bed of roses
ni mi z róžicami postlano v življenju (figurativno) my life is no bed of roses
z róžicami mu je postlano (figurativno) he is on a bed of roses, he is in clover

rush³ [rʌš]

1. samostalnik
botanika biček, loč, ločje
figurativno stvar brez vrednosti

it is not worth a rush (to) ni vredno počenega groša (prebite pare)
I don't care a rush mi ni prav nič mar, se požvižgam na to

2. pridevnik
bičnat, ločnat

rush bottomed chair stol iz ločja

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

sailor [séilə] samostalnik
mornar, pomorščak

a good (bad) sailor oseba, ki dobro (slabo) prenaša vožnjo po morju, ni (je) podvržena morski bolezni
sailor's blessing sleng kletvica
sailor's friend sleng luna
sailor's home dom mornarjev
sailor hat mornarski klobuk, pokrivalo (v otroški in ženski modi)
what kind of a sailor are you? kako prenašate vožnjo po morju?

saint [séint]

1. samostalnik
religija svetnik, -ica; bogomolec (pravi ali lažni)
religija božji izvoljenec, blaženec

All Saints' Day religija vsi sveti (1. november)
departed saint pokojnik
enough to make a saint swear dovolj, da bi se še svetnik razjezil (zaklel)
enough to provoke; ali to try the patience of a saint dovolj, da bi še svetnik izgubil potrpljenje
young saints old sinners (devils) zgodnja pobožnost ni dober znak; svetnik v mladosti, grešnik v starosti; mladost se mora iznoreti
to lead the life of a saint živeti kot svetnik

2. prehodni glagol
proglasiti za svetnika, kanonizirati; imeti koga za svetega
neprehodni glagol (večinoma saint it)
živeti kot svetnik; igrati svetnika

3. pridevnik
svet (krajšava St.)
češčen kot svetnik, -ica

salt¹ [sɔ:lt] samostalnik
(kuhinjska) sol
kemija sol (često množina)
medicina (odvajalna) sol
figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
domačno mornar; sodček za sol

in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
an old salt star mornar, figurativno morski volk
salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
attic salt figurativno duhovitost
common salt kuhinjska sol
Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
rock-salt kamena sol
sea-salt morska sol
smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
table salt namizna, fina sol
to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
to eat salt with s.o. biti gost koga
to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo

sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
sám od sebe spontaneously; of one's own accord
jaz sám I myself
on sám he himself
stvar sáma na sebi the thing in itself
sám Cezar Caesar's self
na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
zaupanje v sámega sebe self-reliance
sáma dobrota ga je he is kindness itself
sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
sám je na svetu he stands alone in the world
on je sám svoj gospodar he is his own master
sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
sáma si delam obleke I make my own dresses
sáma si plete nogavice she knits her own stockings
sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
sám si strižem lase I cut my own hair
sám si delam večerjo I get my own supper
sám si služi kruh he earns his own bread
vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
to lahko sám vidiš you can see for yourself
leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
presodite sámi! judge for yourselves!
jaz sám sem šel tja I myself went there
ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
to se samo po sebi razume that is a matter of course
lahko to sám napraviš? can you do it alone?
govoriti s kom na samem to speak to someone in private
vi sami to pravite you yourself say so
prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
sám si kuham I prepare my own dinner
sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)

sánjati to dream; to see in a dream

sanjalo se mi je I dreamt
sanjal sem nekaj čudnega I had a strange dream
niti sanja se mi ne (figurativno) I have not the haziest notion
še sanja se mi ne, da bi... (daleč proč, kaj še) I would not dream of it!
to se mi še sanjalo nikoli ni that never entered my head, I never dreamt (ali thought) of such a thing
to se ti je moralo sánjati you must have dreamt it

save¹ [séiv]

1. prehodni glagol
rešiti (from pred)
zaščititi; shraniti, čuvati, spraviti (žito itd.); (ob)varovati (pred), ohraniti, prihraniti, (pri)varčevati, dobro gospodariti (z), varčno porabljati ali trošiti; prizanesti, prizanašati
šport obvarovati poraza, preprečiti zadetek (gol)
teologija zveličati, odrešiti; dospeti, še ujeti, ne zamuditi (vlaka itd.); zadovoljiti

2. neprehodni glagol
varčevati, biti varčen; ohraniti se

to save appearances ohraniti videz normalnosti, uglednosti
to save one's bacon figurativno rešiti si glavo
to be saved teologija biti odrešen, zveličan
save your breath! prihrani si svoje besede! molči!
he was saved from drowning rešili so ga, da se ni utopil (utonil)
to save one's eyes varovati svoje oči
to save one's face ohraniti, čuvati svoj obraz, svoj prestiž (ugled, dostojanstvo)
to save s.o.'s life rešiti komu življenje
to save money (pri)varčevati denar
a penny saved is a penny gained privarčevan peni je pridobljen peni
save the mark! sleng oprostite besedi (izrazu)!
you may save your pains lahko si prihranite svoj trud
to save the post pravočasno oddati pošto
save (ali saving) your presence oprostite besedi (opravičilo za nespodobno besedo)
to save the train (še) ujeti (priti na) vlak
a stitch in time saves nine figurativno bolje je preprečiti kot lečiti

say^*1 [séi]

1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)

2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč

school¹ [sku:l]

1. samostalnik
šola (tudi figurativno)
pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi
množina univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.)
sleng tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igri

board school javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbor
boarding school šola z internatom
a boy just from school deček, ki je pravkar končal šolanje
boys' school, girls' school deška, dekliška šola
continuation school nadaljevalna šola, šola za odrasle
elementary school, primary school osnovna šola
free school šola, v kateri se ne plača šolnina
grammar school klasična gimnazija, srednja šola
the medical school medicinska fakulteta
piano school klavirska šola (metoda)
public school zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzo
ragged school brezplačna šola za revne otroke
secondary school srednja šola
a severe school stroga, trda šola
technical school strokovna šola
to attend a school obiskovati (neko) šolo
to be at school biti v šoli (pri pouku)
there is no school on Thursday afternoon v četrtkih popoldne ni šole (pouka)
school is over at five pouk se konča ob petih
to go to school iti, hoditi v šolo; šolati se
to go to school to s.o. iti v šolo h komu
to be in for one's schools iti na zaključni izpit
to be sitting for one's schools lotiti se izpitov
to leave school zapustiti šolo, končati šolanje
to keep a school voditi zasebno šolo
to tell tales out of school figurativno izblekniti, izdati tajnost

2. pridevnik
šolski
zgodovina sholastičen

school theology sholastična teologija

score² [skɔ:]

1. prehodni glagol
vrezati, zarezati, zabeležiti z zarezanimi črtami; zapisati; zabeležiti na rovašu
šport doseči, (za)beležiti točke; imeti korist
film dodati filmu glasbo

2. neprehodni glagol
beležiti komu v korist; doseči (točke, rezultat, uspeh), doživeti srečo ali uspeh; beležiti dolgove, voditi rovaš
arhaično, ameriško delati dolgove

that scores for us to šteje (velja) za nas
he has not scored ten yet ni še dosegel 10 točk
he has scored a success dosegel (doživel) je uspeh
they scored heavily in the elections dobili so veliko večino na volitvah
we shall score by it s tem bomo imeli uspeh

scratch¹ [skræč]

1. samostalnik
praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
figurativno nič, ničla; prvi začetek
figurativno preizkušnja, dokaz poguma
množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

Old Scratch zlodej, vrag
up to scratch na višini
a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
to be up to scratch figurativno biti v formi
to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
to start from scratch iz nič začeti
it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

2. pridevnik
skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
scratch paper konceptni papir

screw¹ [skru:] samostalnik
vijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek (of tobacco tobaka)
parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit
vulgarno jetničar
sleng plača, mezda, dohodek

Archimedian screw, endless screw neskončni vijak
differential screw diferencial
female screw, internal screw vijak z matico
interrupted screw dvojni vijak
left-handed screw vijak, ki se giblje v levo stran
right-and-left screw vijak z zavoji različne smeri na dveh nasprotnih koncih
wing screw vijak s krilcem
a weekly screw of 50 shillings sleng borna mezda 50 šilingov na teden
there is a screw loose (somewhere) nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionira
he has a screw loose figurativno manjka mu eno kolesce v glavi
to give another screw še malo priviti
to put the screw on s.o. figurativno privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na koga

season² [si:zn]

1. prehodni glagol
začiniti, zabeliti, napraviti okusno, prijetno; dozoriti (plodove, vino); osušiti (les); aklimatizirati, privaditi, priučiti (to s.th. na kaj)
arhaično ublažiti, omiliti

seasoned soldiers fronte navajeni vojaki
seasoned wine dozorelo vino
seasoned wood suh les
highly seasoned dish močnó začinjena jed
to be seasoned to climate biti navajen na klimo
to season a cask namočiti sod
my pipe is not yet seasoned moja pipa še ni ukajena
to season one's remarks with jokes zabeliti svoje opazke s šalami, z dovtipi
to season sailors privaditi mornarje na morje
let mercy season justice! naj usmiljenje omili (ublaži) pravičnost!

2. neprehodni glagol
dozore(va)ti; (p)osušiti se; privaditi se, aklimatizirati se, navaditi se (to na)

timber seasons well in the open air les se dobro osuši na prostem