poči|ti2 [ó] (-m) pokati krachen, strel, eksplozija: knallen; veja pod nogami: knacken; koga (ustreliti) abknallen, umlegen
počilo je es hat geknallt
Zadetki iskanja
- poči|ti1 [ó] (-m) pokati (odpreti se) platzen, aufplatzen, aufspringen, zerplatzen, bersten, zerbersten, gesprengt werden; šivi: aufgehen
figurativno počiti od smeha sich totlachen - poči|ti3 (-jem) (sich) ausruhen, avstrijsko: (sich) ausrasten; na kratko: verschnaufen
- poči|ti se [ó] (-m se) s kom: aneinander geraten (mit), sich in die Haare geraten (mit)
- abknallen počiti, ustreliti
- abmurksen einen Motor: zadušiti; einen Menschen: pihniti, počiti, fentati, uštihati
- aufbersten* razpočiti se, počiti
- aufplatzen razpokati, počiti; razpočiti se
- aufreißen*
1. pretrgati, raztrgati, odpreti s silo, na široko, die Haut: raniti; figurativ alte Wunden: odpirati; intransitiv pretrgati se, počiti, odpreti se, zazijati
2. (skizzieren) skicirati, Technik narediti naris
3. (finden) najti, stakniti; ein Mädchen: osvajati - aufspringen*
1. in die Höhe: poskočiti
2. (auf) skočiti (na); Ball: poskakovati
3. (sich öffnen) odpreti se, Haut: počiti, razpočiti se
4. (aufkommen) Gerücht, Wind: pojaviti se - auseinanderplatzen, auseinander platzen počiti, razpočiti se
- auseinanderspringen*, auseinander springen* počiti, razpočiti se; skočiti narazen
- ausplatzen počiti; in Gelächter, Lachen: bruhniti (v smeh)
- bersten (barst, geborsten) počiti, pokati (vor od), popokati, razpočiti se
- brechen (brach, hat gebrochen) transitiv
1. lomiti (durchbrechen) zlomiti, prelomiti
2. Technik (zerkleinern) drobiti;
3. (erbrechen) bruhati, izbruhati
4. Papier: prepogniti; Blumen, Obst: trgati, utrgati, Obst: obirati, obrati; Flachs: treti; den Acker: preorati; das Eis: lomiti led, figurativ razbiti led; den Frieden: prekršiti, sein Wort: prelomiti; die Ehe brechen zagrešiti zakonolom
5. intransitiv zlomiti se, lomiti se, prelomiti se; Milch: sesiriti se, Herz: počiti; aus/durch etwas brechen planiti (iz, skozi); brechen mit prenehati z, prekiniti stike z - entzweispringen* počiti, razbiti se
- knacken intransitiv počiti; (schlafen) spati transitiv treti, streti; (einbrechen) vlomiti v; ein Rätsel: razrešiti mit etwas knacken pokati z, počiti z
- knallen pokati, počiti; treščiti, treskati; knallen auf vreči/metati na; streljati, pokati Sonne: žgati; jemandem eine knallen eno primazati; es hat geknallt počilo je (pripetila se je nesreča)
- krachen pokati, počiti; Tür, Auto: treščiti (auf na), treskati; Stoff: škripati; (rumpeln) ropotati, zaropotati; es kracht in poka, kažejo se razpoke; [daß] dass es nur so kracht na vso moč
- platzen počiti, pokati; (Risse bekommen) razpokati; razpočiti se; figurativ izjaloviti se, propasti, podreti se; platzen lassen spodnesti, povzročiti neuspeh; (unerwartet kommen) platzen in pasti v; vor Wut/Neid/Lachen/Gesundheit platzen pokati od besa/radovednosti/zavisti/smeha/zdravja