Franja

locken¹ vabiti, privabljati; (anziehen) privlačiti, privlačevati; irgendwohin: zvabiti (kam); auf die falsche Fährte locken zvabiti na napačno sled; das Geld aus der Tasche locken zvabiti denar iz žepa; das lockt keinen Hund hinter dem Ofen hervor to ne more nikogar zamikati

ločj|e [ó] srednji spol (-a …) die Binse, ➞ → loček; rastlinstvo, botanika, geografija (trsje) das Schilf
pletež iz ločja das Binsengeflecht
streha iz ločja das Schilfdach
(močno) zaraščen z ločjem schilfig, schilfbedeckt, schilfbewachsen, močno: schilfreich

lod|en [ó] moški spol (-na …) der Lodenstoff, der Loden
iz lodna Loden-

lon|ec² [ô] moški spol (-ca …) tehnika der Topf (izpušni Auspuffendtopf, Auspufftopf)
tehnika, metalurgija lonec za grodelj die Roheisenpfanne
talilni lonec der Schmelztiegel, der Tiegel
žarilni lonec der Glühtopf
gonilo lonca der Kannenstock
železo iz talilnih loncev der Tiegelstahl
Papinov lonec Papinscher Topf

lubj|e srednji spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Rinde (hrastovo Eichenrinde, za čreslovino Lohrinde, mehko Weichrinde, notranje Innenrinde, trdo Hartrinde)
čoln iz lubja das Rindenboot
olupiti lubje z Xa X schälen

Luft, die, (-, Lüfte) zrak, schlechte Luft slab zrak; reine Luft čist zrak; dicke Luft figurativ slabo vzdušje; Luft kriegen/bekommen priti do sape; Luft holen/schöpfen (globoko) vdihniti, figurativ zadihati; frische Luft schöpfen iti na sprehod, iti na svež zrak; die Luft anhalten zadržati sapo, figurativ biti tiho; sich Luft machen narediti si prostor; seinen Gefühlen/seinem Herzen Luft machen dati si duška; die Luft zum atmen nehmen utesnjevati, dušiti; Luft sein : er ist für mich Luft zame kot da ga ni; als Luft behandeln ignorirati; an die Luft setzen figurativ vreči ven, postaviti pred vrata; aus der Luft iz zraka; aus der Luft gegriffen figurativ iz trte izvit/iz palca izsesan; in der Luft v zraku; in der Luft liegen biti v zraku; in der Luft zerreißen raztrgati; in die Luft sprengen/werfen vreči v zrak; in die Luft fliegen odleteti v zrak, eksplodirati; in die Luft reden figurativ govoriti v veter; in Luft zergehen figurativ razbliniti se; Löcher in die Luft gucken buljiti/bolščati/strmeti predse; nach Luft schnappen hlastati za zrakom; per Luft z letalom; von Luft und Liebe od samih dobrih besed; Lüfte, pl , sapice; višave; freiere/bessere Lüfte in etwas bringen spustiti sveže sapice v; König der Lüfte kralj višav

Lust, die, (-, ohne Plural/Lüste) zadovoljstvo, ugodje; (Freude) veselje, radost; (Verlangen) poželenje; sexuell: naslada; Lust und Leid veselje in žalost; Lust und Liebe zu veselje do (česa); aus Lust und Liebe iz veselja; mit Lust und Liebe z veseljem; nach Lust und Liebe po mili volji; Lust bekommen auf zaželeti si (česa), zahoteti se (ich bekam Lust zahotelo se mi je) ; Lust haben auf želeti si česa; Lust haben zu mikati (mika me, da bi); Lust machen zamikati; jemandem die Lust nehmen vzeti (komu) (vse) veselje; die Lust vergeht jemandem (človeka) mine vse veselje (do); seinen Lüsten frönen predajati se nasladam/strastem

lustig vesel; (Scherzhaft) šaljiv; sich lustig machen über norčevati se iz; das kann ja lustig werden! to bo še lepo!; die lustige Person im Theater: komik

mač|ek¹ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Kater
obuti maček der gestiefelte Kater
figurativno star maček ein alter Fuchs/Hase
maček v žaklju die Katze im Sack
kupiti mačka v žaklju die Katze im Sack kaufen
spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen
režati se kot pečen maček grinsen wie ein Honigkuchenpferd, grinsen wie ein Primmeltopf
kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei, izogibati se čemu pri govorjenju: herumreden um

malomarnost ženski spol (-i …) die Nachlässigkeit; pravo die Fahrlässigkeit
huda malomarnost grobe Fahrlässigkeit
zavedna malomarnost [bewußte] bewusste Fahrlässigkeit
iz malomarnosti fahrlässig
kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti das Fahrlässigkeitsdelikt

marcipan moški spol (-a …) das/der Marzipan
iz marcipana Marzipan-

matična knjiga ženski spol das Standesregister, das Personenstandsbuch, die Matrikel, das Zivilstandsregister
matična knjiga rojstev das Geburtsregister, Geburtsbuch
matična knjiga umrlih das Sterbebuch
izpisek iz matične knjige die Personenstandurkunde
izvirnik matičnih knjig das Erstbuch

mav|ec moški spol (-ca …) der Gips
iz mava/z mavem Gips-
(vreča z mavcem der Gipssack)
pokriti z mavcem übergipsen, zugipsen
dati v mavec medicina eingipsen

med² [é] ženski spol (-i, ni množine) der Messing
iz medi Messing-
| ➞ → medenina, medeninast

megl|a ženski spol (-è …) der Nebel; die Nebelbildung; (jutranja Frühnebel, Morgennebel, v kotlinah Talnebel, ledena Eisnebel, nepredirna Nebelwand, talna Bodennebel, Strahlungsnebel, visoka Hochnebel)
umetna megla künstlicher Nebel, figurativno blauer Dunst
podhlajena megla unterkühlter Nebel
gosta megla dichter Nebel, pogovorno: die Waschküche, die Suppe
… megle Nebel-
(metalec der Nebelwerfer, morje das Nebelmeer, najava die Nebelmeldung, nastajanje die Nebelbildung, pas die Nebelbank, področje das Nebelgebiet, pramen der Nebelschwaden, pršenje iz megle das Nebelnässen)
brez megle nebelfrei
poln megle durchnebelt
vlažen od megle nebelfeucht
odet v meglo nebelverhangen
dan z meglo der Nebeltag
(signalni) rog za meglo das Nebelhorn
signal za meglo das Nebelsignal
agronomija in vrtnarstvo zaščititi z umetno meglo einnebeln

meh [é] moški spol (-a, -ôva, -ôvi)

1. odrt: der Balg, Tierbalg
odreti na meh den Balg abziehen/abstreifen

2. tehnika der Balg, Faltenbalg; (pihalnik) der Tretbalg, Blasebalg
mehovi množina das Gebläse

3. glasba dude: der Luftsack; orgle, harmonika: der Balg; (harmonika) das Akkordeon, ironično die Quetschkommode

4. foto: der Balgen, das Balgengerät (za snemanje iz bližine Balgennaheinstellgerät)

5. za vino: der Weinschlauch
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen

6.
anatomija ledvični meh das Nierenbecken
živalstvo, zoologija zračni meh der Luftsack
|
figurativno delati s čim kot svinja z mehom Schindluder treiben mit

mes|o¹ [ó] srednji spol (-a …) das Fleisch, -fleisch (ovčje Schaffleisch, človeško Menschenfleisch, gosje Gänsefleisch, konjsko Pferdefleisch) ➞ → teletina, govedina, svinjina …; po načinu priprave: (dušeno Schmorfleisch, kislo Essigfleisch, konzervirano Büchsenfleisch, kuhano Kochfleisch, mleto Hackfleisch, prekajeno Pökelfleisch, Selchfleisch, suho Trockenfleisch, Dörrfleisch)
… mesa Fleisch-
(gora der Fleischberg, konzerviranje die Fleischkonservierung, kos das Fleischstück, porcija die Fleischportion, pregled die Fleischbeschau, pregledovalec Fleischbeschauer, prireja die Fleischleistung, trg der Fleischmarkt, uživanje der [Fleischgenuß] Fleischgenuss)
sveže meso das Frischfleisch
oddelek za sveže meso die Frischfleischabteilung
iz mesa fleischern, von Fleisch
v barvi mesa fleischern, fleischfarben
z malo mesa fleischarm
očistiti mes s kosti: entfleischen, ausbeinen
nož za meso das Fleischmesser
lonec za meso der Fleischtopf
figurativno egiptovski lonci mesa Fleischtöpfe Ägyptens
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
rastlinstvo, botanika (oplodje) das Fruchtfleisch

mest|o¹ [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
mesto in vas Stadt und Land
vse mesto die ganze Stadt
… mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
pogled na mesto die Stadtansicht
podoba mesta das Stadtbild
iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
beg iz mesta die Stadtflucht
po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
v mesto stadteinwärts
v bližini mesta stadtnah
znan v vsem mestu stadtbekannt
o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch

mest|o² [é] srednji spol (-a …)

1. (kraj) der Platz, -platz (izkrcanja Landungsplatz, pristanka Landeplatz, zasilnega pristanka Notlandeplatz, požara Brandplatz); (točno mesto) die Stelle, -stelle (najdbe Fundstelle, požara Brandstelle, agronomija in vrtnarstvo sajenja Pflanzstelle); (lokacija) der Ort, -ort (astronomsko Sternort, namembno Bestimmungsort)
mest nesreče die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort
mesto zločina pravo der Tatort
na licu mesta (na kraju samem) an Ort und Stelle
pravo ogled na licu mesta der Lokaltermin
na več mestih vprašati: verschiedenerorts
na istem mestu gleichenorts

2. (točka) na telesu: die Stelle (boleče schmerzende, wunde), Körperstelle, -stelle (cepljenja Impfstelle, odvzemno Entnahmestelle); na rastlini, stroju ipd.: die Stelle, -stelle ( agronomija in vrtnarstvocepilno Veredelungsstelle, gnilo Faulstelle, dozirno Dosierstelle, mazalno tehnika Schmierstelle, nanašanja Auftragsstelle)
na več mestih oguljen ipd.: an mehreren/verschiedenen Stellen

3. (citat) die Stelle, (mesto citata) der Ort (navedeno angeführte Stelle, na navedenem mestu am angeführten Ort, n.n.m. a.a.O., citirano Belegstelle, Textstelle, iz biblije Bibelstelle, iz pisma Briefstelle)

4. (urad, izpostava) die -stelle (kontrolno Kontrollstelle, kontrolno na tleh letalstvo Bodenstelle, merilno [Meßstelle] Messstelle, obračunsko Abrechnungsstelle, Verrechnungsstelle, odvzemno Entnahmestelle, plačilno Zahlstelle, predajno Übergabestelle, sprejemno Aufnahmestelle, izdajno Ausgabestelle, stroškovno Kostenstelle)
volilno mesto Wahlstelle

5. matematika die -stelle (decimalno Dezimalstelle, desetic Zehnerstelle, enic Einerstelle, stotic Hunderterstelle, tisočic Tausenderstelle …)

6. lingvistika die Stelle, -stelle (prazno Leerstelle)

7.
mesto in vloga der Stellenwert

8.
na mestu : (tam) an Ort und Stelle
biti na mestu zur Stelle sein
(takoj) auf der Stelle, vom Fleck weg, vom Platz weg, odpustiti: fristlos; (v redu) am Platz, (primeren) geboten, angebracht, angezeigt
ne na mestu fehl am Platz, unangebracht, nicht angebracht/angezeigt
na (tvojem/njenem) mestu an (deiner/ihrer) Stelle
na pravem mestu am rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck
na nepravem mestu (premaknjen) verlagert, figurativno am falschen Fleck
stopicati na mestu auf der Stelle treten (tudi figurativno)
na prvem mestu an erster Stelle
figurativno biti na komandnem mestu am Drücker sitzen
dati na mesto aufstellen, hinstellen, nazaj: zurückstellen
premakniti se z mesta figurativno ins Rollen kommen, [vorwärtskommen] vorwärts kommen
ne premakniti se z mesta nicht vom Fleck kommen, nicht von der Stelle kommen

9. višje/najvišje mesto:
na najvišjem mestu, z najvišjega mesta höchstenorts
na višjem mestu höheren Ortes

met [ê] moški spol (-a …)

1. der Wurf; iz helikopterja: der Abwurf

2. šport der Wurf, začetni: Anwurf, iz outa: Einwurf, Outeinwurf; (metanje) das Werfen; (kazenski Strafwurf, v loku Bogenwurf, diska Diskuswurf, Diskuswerfen, iz skoka Sprungwurf, kladiva Hammerwerfen, Hammerwurf, kopja Speerwurf, Speerwerfen, na gol Torwurf, na koš Korbwurf, z mesta Standwurf, navzgor Hochwurf, napačen Fehlwurf, prosti Freiwurf, stranski Seitwurf)
dolžina meta die Wurfweite