Franja

bekommen^*

1. (erhalten) dobiti, dobivati; zadobiti, zadobivati

2. (v podobnih zvezah naznačuje začetek dejanja:) Hunger bekommen postati lačen; Angst bekommen zbati se, začeti se bati; Risse bekommen razpokati; einen Schrecken bekommen prestrašiti se; eine Krankheit bekommen zboleti; zu Gesicht bekommen uzreti

3. einen Bus, Zug usw.: ujeti

4. (gut tun) prijati, prilegati se, koristiti

5. fertig bekommen skončati; figurativ er bekommt es fertig zu ... čisto podobno bi mu bilo, da bi ...

berufen^*1

1. jemanden imenovati (zu za); pozvati, eine Versammlung: sklicati, vpoklicati; sich berufen auf sklicevati se na

2. zagovoriti, priklicati (das möchte ich nicht berufen ne bi rad zagovoril/priklical)

3. sich berufen gegen ein Urteil: vložiti priziv, pritožiti se

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

če [è]

1. v realnih pogojnih stavkih: wenn ("wenn" v če-stavku lahko izpustimo in postavimo glagol pred osebek kot v vprašalnem stavku če imaš denar, (potem) … hast du Geld, (so) …); (v primeru, da) falls; (če slučajno/morda) falls ("falls" v če-stavku lahko zamenjamo z sollte + glagolom v nedoločniku: če (morda) zdaj nimaš denarja, (potem) … solltest du momentan kein Geld haben, (so) …)

2.
če bi v potencialnih pogojnih stavkih :
(se prevaja z würde/sollte/ möchte ipd. + nedoločnik če bi ne imela gub, … würde sie keine Falten haben, …)

3. (ali) ob (ne vem, če ich weiß nicht, ob …)

4.
če (morda) ne domneva :
(se prevaja z vprašalnim stavkom (iščem X-a;) če morda ni v Gradcu? kann er nicht in Graz sein?)

5.
če … tudi (četudi) wenn … auch, wenngleich

6.
če že wenn … schon

čebul|a ženski spol (-e …) die Zwiebel; rastlinstvo, botanika die Küchenzwiebel/ Speisezwiebel
pasja čebula rastlinstvo, botanika der Goldstern, der Gelbstern
če bi čebula če ne imela … wenn das Wörtchen wenn nicht wär …

človek³ [ô] moški spol (človeka) v nedoločni rabi: man, (v sklonih : einem) (človek nikoli ne ve man weiß nie, človek bi mislil man würde meinen; človek bi ponorel da geht einem der Hut hoch)
človek bi ponorel es ist, um die Wände hochzugehen/es ist zum Verrücktwerden
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
človeku se ne posveti takoj es leuchtet einem nicht sofort ein
človeku je žal es tut einem leid

črhn|iti (-em)
niti črhniti keinen Mucks von sich geben
ne da bi črhnil ohne ein Sterbenswörtchen zu sagen

da² podredni veznik

1. [daß] dass

2. ustreza nemškim infinitivnim konstrukcijam s zu: (da bi dokončal X um X zu vollenden)
(zato) da (ne) bi um (nicht) zu + nedoločnik
ne da bi ohne zu + nedoločnik
da (sploh) ne (govorimo o X) um über X (gar) nicht zu (sprechen)
ne glede na to, da ungeachtet des …

3.
kakor da als ob

4.
češ da angeblich soll (er/…)
ki da der/die …angeblich
ker da weil …angeblich

5. (dokler ne) bis (da pride bis er kommt)

6. ukaz:
da takoj izgineš! [daß] dass du sofort verschwindest!
da ne slišim pritoževanja! [daß] dass mir keine Klagen kommen!

7. domneva:
da nisi X? bist du nicht vielleicht X?

dabeisein^*, dabei sein* biti zraven; figurativ pomagati pri; etwas zu tun: začeti, lotiti se (du könntest schon längst dabeisein že zdavnaj bi bil lahko začel/bi se lahko lotil)

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

danach

1. po tem, za tem

2. 40 Jahre danach 40 let pozneje; (anschließend) nato

3. es sieht danach aus, als ob vse je videti, kot da bi; er sieht danach aus izgleda temu primerno

danke! hvala!, danke schön/sehr/vielmals hvala lepa; ja, danke prav rad, hvala; nein, danke hvala, ne bi, figurativ to pa ne!, ne, hvala!

daran

1. (= an ihm/ihr) na tem, v tem, pri tem

2. räumlich zraven, dicht daran poleg, tik (ob)

3. zeitlich nato, daran sein biti na vrsti; daran sein zu ... biti na tem, da bi ...; es ist etwas daran nekaj je na tem; gut/übel daran sein biti na dobrem/slabem; daran glauben müssen umreti, morati umreti; es liegt daran, [daß] dass ... vzrok je v tem/stvar je v tem, da; jemandem liegt etwas daran komu je do tega

daß, dass da; kaum daß komaj; bis daß dokler ne; als daß da bi; auf daß da bi (želja); ohne daß ne da bi kausal: davon, daß zato, ker; daß dich der Teufel hole! Naj te hudič pobere!

Dazutun, das, ohne mein Dazutun ne da bi imel kaj pri tem

dejati¹ (dém) sagen
kaj dejati (imeti pripombe) was auszusetzen haben
kaj/kako bi dejal? was/wie soll ich sagen?

dela|ti se¹ [é] (-am se) narediti se

1. (zbujati videz) tun (prijaznega/sigurnega/važnega freundlich/selbstsicher/wichtig tun)
delati se, kakor da bi … tun, als ob …
sich stellen (bolnega/gluhega/mrtvega/nemega/neumnega/slepega sich krank/taub/tot/ stumm/dumm/blind stellen); (hliniti; pretvarjati se) (etwas) vortäuschen/vorgeben (zelo zainteresiranega za ein lebhaftes Interesse an; bolnega eine Krankheit)

2.
delati se norca iz koga (jemanden) zum besten halten

Ding¹, das, (-s, -e)

1. reč, Ding an sich reč na sebi

2. v frazah tudi: stvar, nekaj, ein Ding der Unmöglichkeit nekaj nemogočega, nemogoče; das geht nicht mit rechten Dingen zu tu ni vse, kot bi moralo biti; vor allen Dingen predvsem; guter Dinge sein biti dobre volje; über den Dingen stehen biti vzvišen nad dogajanjem

dosled|en [é] (-na, -no) konsequent; sklepanje: folgerichtig
biti dosleden konsequent sein/bleiben
če bi bil dosleden (bi moral …) konsequenterweise ([müßte] müsste ich …)

dozdevati se (dozdeva se) scheinen; komu: (jemandem) scheinen (dozdeva se mi mir scheint)
dozdeva se, da (ni tako) es scheint nicht so zu sein; (jemandem) vorkommen (dozdeva se mi čudno/znano es kommt mir seltsam/bekannt vor; dozdeva se mi, kakor da lebdim/bi lebdel es kommt mir vor, als ob ich schwebte)