Franja

Ortskundige, der, (ein -r, -n, -n) poznavalec kraja, človek, ki se dobro spozna v kraju

Ortsschild, das, tabla kraja

Ortswechsel, der, sprememba kraja bivanja/dela, sprememba lokacije

Raumangabe, die, grammatisch: določilo kraja

restlos do konca, do kraja, popolnoma

Stromentwendung, die, kraja toka

tingeln potovati od kraja do kraja (s predstavo ali zabaviščem)

totbrennen^* Technik Metallurgie do kraja žgati

Unfallflucht, die, pobeg s kraja nesreče

versauen zasvinjati, posvinjati; den Abend: do kraja uničiti

abreißend: nicht abreißend ... brez konca in kraja

äußerst skrajni; Adverb skrajno; aufs äußerste skrajno, do kraja

določanj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Bestimmung, -bestimmung (kraja Ortsbestimmung, kamnine Gesteinsbestimmung, krvne skupine Blutgruppenbestimmung, mesta/lokacije Standortbestimmung, očetovstva Vaterschaftsbestimmung, položaja Positionsbestimmung, položaja ladje Schiffsortbestimmung, rastlin Pflanzenbestimmung, spola Geschlechtsbestimmung, starosti Altersbestimmung, temperature Temperaturbestimmung)

2. (fiksiranje) die Festlegung, die Feststellung; (ugotavljanje) die Ermittlung

3.
določanje srednje vrednosti die Mittelung

4.
pomorstvo, letalstvo ipd. določanje lege/položaja/nahajališča die Ortung
hitrost določanja lege/etc. die Ortungsgeschwindigkeit
natančnost določanja lege/etc. die Ortungsgenauigkeit
metoda določanja lege/etc. die Ortungsmethode

5.
tehnika, vojska določanje smeri das Peilen, die Peilung
postopek določanja smeri das Peilverfahren

6. (urejanje) die Regelung
določanje norme/standarda die Normung

7.
šport določanje parov/dvojic die Paarung

8.
določanje cen die Preisbildung

določit|ev ženski spol (-ve …) (določanje) die Bestimmung; (predpisovanje) die Festlegung, die Festsetzung, pogojev, ciljev ipd.: die Vorgabe
določitev cene die Preisfestsetzung, die Preisbestimmung
določitev cilja die Zielvorgabe
določitev dediča die Erbeinsetzung
določitev imena otroku die Namengebung
določitev kraja/ pozicije die Ortsbestimmung
določitev meje die Grenzfestsetzung
določitev namembnosti die Ausweisung
šport določitev parov/ dvojic die Spielpaarung
določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
določitev pripadnosti die Zuordnung
določitev roka die Fristsetzung
določitev tečaja die Kursfestsetzung
določitev tira die Bahnbestimmung
določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
določitev vrednosti die Bewertung
nova določitev vrednosti die Neubewertung

drugač|en (-na, -no)

1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer

2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum

3. poročilo: [anderslautend] anders lautend

4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert

5.
drugačnega …/ drugačne … anders-
(spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
|
takšni in drugačni solche und solche
biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen

enden transitiv končati; intransitiv končati se, nehati se, prenehati; nicht enden wollen brez konca in kraja

erlogen: erlogen und erstunken do kraja izmišljeno in zlagano

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

govorjenj|e [ê] srednji spol (-a …)

1. dejanje: das Sprechen, das Reden
hitrost govorjenja das Sprechtempo
način govorjenja die Redeweise, die Sprechart, Sprechweise
poskus govorjenja der Sprechversuch

2. glasovi, ki jih slišimo: das Reden; slabšalno: das Gerede
prazno govorjenje leere Reden
govorjenje brez konca in kraja das Palaver
nerazumljivo govorjenje (nerazumljiv jezik) das Kauderwelsch
|
postati hripav od govorjenja sich heiser reden
pripraviti koga do govorjenja zum Sprechen bringen
spraviti samega sebe v bes z govorjenjem sich in Wut hineinreden

Hülle, die, (-, -n) ovoj, beim Samen, Embryo, Ei, Medizin: ovojnica, bei Schallplatten: srajčka, beim Buch: ovitek; figurativ lupina; (Kleidung) ogrinjalo, Hüllen, pl , oblačila; alle Hüllen fallen lassen sleči se, figurativ razgaliti se do kraja; in Hülle und Fülle na pretek