Franja

Zadetki iskanja

  • Ortskundige, der, (ein -r, -n, -n) poznavalec kraja, človek, ki se dobro spozna v kraju
  • Ortsschild, das, tabla kraja
  • Ortswechsel, der, sprememba kraja bivanja/dela, sprememba lokacije
  • Raumangabe, die, grammatisch: določilo kraja
  • restlos do konca, do kraja, popolnoma
  • Stromentwendung, die, kraja toka
  • tingeln potovati od kraja do kraja (s predstavo ali zabaviščem)
  • totbrennen* Technik Metallurgie do kraja žgati
  • Unfallflucht, die, pobeg s kraja nesreče
  • versauen zasvinjati, posvinjati; den Abend: do kraja uničiti
  • abreißend: nicht abreißend ... brez konca in kraja
  • äußerst skrajni; Adverb skrajno; aufs äußerste skrajno, do kraja
  • določanj|e [ó] srednji spol (-a …)

    1. die Bestimmung, -bestimmung (kraja Ortsbestimmung, kamnine Gesteinsbestimmung, krvne skupine Blutgruppenbestimmung, mesta/lokacije Standortbestimmung, očetovstva Vaterschaftsbestimmung, položaja Positionsbestimmung, položaja ladje Schiffsortbestimmung, rastlin Pflanzenbestimmung, spola Geschlechtsbestimmung, starosti Altersbestimmung, temperature Temperaturbestimmung)

    2. (fiksiranje) die Festlegung, die Feststellung; (ugotavljanje) die Ermittlung

    3.
    določanje srednje vrednosti die Mittelung

    4.
    pomorstvo, letalstvo ipd. določanje lege/položaja/nahajališča die Ortung
    hitrost določanja lege/etc. die Ortungsgeschwindigkeit
    natančnost določanja lege/etc. die Ortungsgenauigkeit
    metoda določanja lege/etc. die Ortungsmethode

    5.
    tehnika, vojska določanje smeri das Peilen, die Peilung
    postopek določanja smeri das Peilverfahren

    6. (urejanje) die Regelung
    določanje norme/standarda die Normung

    7.
    šport določanje parov/dvojic die Paarung

    8.
    določanje cen die Preisbildung
  • določit|ev ženski spol (-ve …) (določanje) die Bestimmung; (predpisovanje) die Festlegung, die Festsetzung, pogojev, ciljev ipd.: die Vorgabe
    določitev cene die Preisfestsetzung, die Preisbestimmung
    določitev cilja die Zielvorgabe
    določitev dediča die Erbeinsetzung
    določitev imena otroku die Namengebung
    določitev kraja/ pozicije die Ortsbestimmung
    določitev meje die Grenzfestsetzung
    določitev namembnosti die Ausweisung
    šport določitev parov/ dvojic die Spielpaarung
    določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
    določitev pripadnosti die Zuordnung
    določitev roka die Fristsetzung
    določitev tečaja die Kursfestsetzung
    določitev tira die Bahnbestimmung
    določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
    določitev vrednosti die Bewertung
    nova določitev vrednosti die Neubewertung
  • drugač|en (-na, -no)

    1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer

    2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum

    3. poročilo: [anderslautend] anders lautend

    4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert

    5.
    drugačnega …/ drugačne … anders-
    (spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
    |
    takšni in drugačni solche und solche
    biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen
  • enden transitiv končati; intransitiv končati se, nehati se, prenehati; nicht enden wollen brez konca in kraja
  • erlogen: erlogen und erstunken do kraja izmišljeno in zlagano
  • govori|ti (-m) reči sprechen, reden

    1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
    govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
    zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
    figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
    figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
    govoriti tri jezike dreisprachig sein
    ki ne govori istega jezika anderssprachig
    kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

    2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

    3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
    govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

    4.
    glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
    medeno govoriti Honig reden
    govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
    govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
    govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
    jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
    hripavo govoriti krächzen
    nejasno govoriti kot pijanec: lallen
    slabo/bogokletno govoriti lästern
    sladko govoriti flöten
    govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
    na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
    govoriti resnico die Wahrheit sagen

    5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
    govoriti z judovskim naglasom jüdeln

    6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

    7.
    začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
    o neki temi: zu sprechen kommen auf
    pustiti govoriti sprechen lassen
    |
    govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
    govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
    slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
    ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
    govoriti proti dagegensprechen
    govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
    govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
    govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
    govoriti za sprechen für, dafürsprechen
    kar govori za das Pro
    kar govori proti das Kontra
    |
    figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
    da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
    govori se o … es wird gesprochen über …
    govori se, da es heißt, [daß] dass …
    govori se, da je bolan er soll (krank) sein
    veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
    figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
    tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen
  • govorjenj|e [ê] srednji spol (-a …)

    1. dejanje: das Sprechen, das Reden
    hitrost govorjenja das Sprechtempo
    način govorjenja die Redeweise, die Sprechart, Sprechweise
    poskus govorjenja der Sprechversuch

    2. glasovi, ki jih slišimo: das Reden; slabšalno: das Gerede
    prazno govorjenje leere Reden
    govorjenje brez konca in kraja das Palaver
    nerazumljivo govorjenje (nerazumljiv jezik) das Kauderwelsch
    |
    postati hripav od govorjenja sich heiser reden
    pripraviti koga do govorjenja zum Sprechen bringen
    spraviti samega sebe v bes z govorjenjem sich in Wut hineinreden
  • Hülle, die, (-, -n) ovoj, beim Samen, Embryo, Ei, Medizin: ovojnica, bei Schallplatten: srajčka, beim Buch: ovitek; figurativ lupina; (Kleidung) ogrinjalo, Hüllen, pl , oblačila; alle Hüllen fallen lassen sleči se, figurativ razgaliti se do kraja; in Hülle und Fülle na pretek