Franja

četrtletj|e [é] srednji spol (-a …) das Vierteljahr; das Quartal, das Jahresviertel
v prvem četrtletju im ersten Jahresviertel
konec četrtletja am Quartalsende
s koncem četrtletja zum Quartal

četver|ec [é] moški spol (-ca …)

1. šport der Vierer
četver s krmarjem der Riemenvierer
četver s parnimi vesli der Doppelvierer

2. matematika (tetraeder) das Tetraeder, das Vierflach

čev|elj [é] moški spol (-lja …)

1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang

čim⁴ ➞ → kaj
s čim womit/wodurch
s čim smem postreči? Was darf es sein?

čimer ➞ → kaj
s čimer womit/wodurch

čipk|a ženski spol (-e …) die Spitze, die Spitzenarbeit; -spitze (beneška Venezianerspitze, klekljana Klöppelspitze, strojna Maschinenspitze, šivana Nähspitze, šivankina Nadelspitze, vozlana Knüpfspitze)
bruseljska čipka Brüsseler Spitze
s čipko/čipkami/za čipke … Spitzen- (prtiček das Spitzendeckchen, vložek iz čipk der Spitzeneinsatz, klekljanje čipk die Spitzenklöppelei)
čipke množina die Spitze, Spitzen množina
živalstvo, zoologija Neptunove čipke die Netzkoralle

čist (-a, -o)

1. (neonesnažen) rein
naravno čist naturrein
čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

2. (snažen) rein, sauber

3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

5. (izčiščen) geläutert

6. (bister) rein, klar
kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
globinsko čist tiefsauber

8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

11. moralno: rein, čednosten: keusch

12. (neskaljen) veselje: ungemischt
|
imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
priti si na čisto z ins Reine kommen mit
čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein

čokoladn|i (-a, -o) schokoladen; Schokoladen- (keks das Schokoladenplätzchen, puding der Schokoladenpudding, sladoled das Schokoladeneis, krema die Schokoladencreme, torta die Schokoladentorte; mrvice Schokoladenstreusel množina, jajce das Schokoladenei)
čokoladne barve schokoladenbraun/ kakaobraun/schokoladenfarben/schokoladenfarbig
čokoladni bonbon s konjakom/likerjem die Kognakbohne/ Weinbrandbohne

čoln [ou̯] moški spol (-a …)

1. das Boot, -boot (bivalni Hausboot, vojska bojni Kampfboot, iz kože Fellboot, iz lubja Rindenboot, na nožni pogon Tretboot, na prosta vesla/na dvojno veslo Paddelboot, na vesla Ruderboot/Riemenboot; s kabino Kajütboot, dirkalni Rennboot, enojnotrupni Einhüllen-Boot, gumijast Schlauchboot, vojska hitri/torpedni vojska Schnellboot, vojska izkrcevalni Landungsboot, jurišni Sturmboot, motorni Motorboot, patruljni Patrouillenboot, pilotski Lotsenboot, pomožni Beiboot, rešilni Rettungsboot, torpedni Torpedoboot, zložljiv Faltboot)
dolžina čolna die Bootslänge
posadka čolna die Bootsbesatzung
motor za čoln der Bootsmotor
prikolica za čoln der Bootsanhänger/ večja: der Boottransporter
krov za čoln das Bootsdeck
voziti se s čolnom Boot fahren
vožnja s čolnom die Bootsfahrt
spustiti čoln ladja: ein Boot aussetzen
izposojevalnica čolnov der Bootsverleih

2. majhen na vesla: der Kahn
voziti se s čolnom Kahn fahren
vožnja s čolnom die Kahnfahrt

3. velik, tovorni: der Kahn, der Lastkahn, der Schleppkahn

4.
gorski reševalni čoln der Ackja

5.
stavni čoln das Setzschiff

6.
čolni figurativno (čevlji) Kähne množina

čopič [ó] moški spol (-a …) der Pinsel, -pinsel (brivski Rasierpinsel, iz dlake Haarpinsel, iz ščetin Borstenpinsel, za grundiranje Grundierpinsel); živalstvo, zoologija der Haarpinsel
poteza čopiča die Pinselführung/ der Pinselstrich
jedkanje s čopičem die Pinselätzung
pisati/risati/slikati s čopičem pinseln

čresl|o [ê] srednji spol (-a …) die Gerbrinde; die Lohe
strojenje s čreslom die Lohgerberei

črk|a ženski spol (-e …)

1. der Buchstabe (grška griechischer); -buchstabe (dvojna Doppelbuchstabe, mala Kleinbuchstabe, tiskana Druckbuchstabe, velika Kapitalbuchstabe/Großbuchstabe)
kombinacija črk die Buchstabenkombination
figurativno do zadnje črke bis auf den letzten Buchstaben
figurativno po črki razumeti, razlagati: nach dem Buchstaben
črka ubija, duh oživlja der Buchstabe tötet, der Geist aber macht lebendig
figurativno mrtva črka toter Buchstabe
figurativno tri črke (rit) die fünf Buchstaben

2. tiskana/tiskarska: die Letter (gotska gotische); tipografska, strojepisna ipd: die Type; (grafično znamenje) das Schriftzeichen

3.
črke množina (način zapisa) die Schrift
grške črke griechische Schrift
podoba črk das Schriftbild
tiskane črke die Blockschrift/Druckschrift
s tiskanimi črkami in Druckschrift/Blockschrift
velikost črk die Schriftgröße
višina črk die Schrifthöhe
vrsta črk die Schriftart
stroj za vtiskovanje črk die Prägemaschine

4.
v obliki črke … -förmig
(S S-förmig, T T-förmig, U U-förmig, V V-förmig)

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

čustven (-a, -o)

1. zavračanje, reakcija: gefühlsmäßig, jezik, reakcija: emotional

2. (določen s čustvi) gefühlsbestimmt, gefühlsbetont

3. (čuteč) gefühlvoll, gemütvoll; (sentimentalen) gefühlvoll, empfindsam
intenzivno čustven gefühlsstark

čutiti, čutiti (čutim) začutiti fühlen (se sich); empfinden; spüren, verspüren; okus: schmecken, durchschmecken
čutiti, čutiti gnus Abscheu haben/empfinden vor, etwas verabscheuen
čutiti, čutiti potrebo das Bedürfnis haben
čutiti, čutiti skozi kaj durchfühlen
ne čutiti, čutiti roke, noge itd. kein Gefühl haben (im Fuß/Bein, Arm)
čutiti, čutiti s kom nachfühlen, Anteil nehmen an
čutiti, čutiti se krivega/polaskanega … sich schuldig/ geschmeichelt … fühlen
dati čutiti, čutiti kaj etwas spüren lassen, etwas zu erkennen geben

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

debl|o [ê] srednji spol (-a …)

1. rastlinstvo, botanika, gozdarstvo der Stamm, der Baumstamm
rastlinstvo, botanika navidezno deblo der Scheinstamm
visoko deblo der Hochstamm
gozdarstvo der Schaft, das Rundholz; gozdarstvo (hlodovina) das Langholz
gozdarstvo čistost debla die Schaftreinung
gozdarstvo s tankim deblom dünnstämmig

2. živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika (phylum) der Stamm; lingvistika der Stamm, -stamm (besedno Wortstamm, jezikovno Sprachstamm)
anatomija mezgovno deblo der Lymphstamm
možgansko deblo das Stammhirn

3. pomorstvo pri čolnu: (držalo za vilice) der Ausleger; pomorstvo der Baum (deblo krmnega jambora Großbaum)
pomorstvo krmno deblo der Besanausleger

4.
genealoško deblo der Stammbaum

decemb|er [ê] moški spol (-ra …) der Dezember (dez.)
decembra im Dezember
1. decembra am 1. Dezember
s 1./5. … decembrom pravo ab 1./5. … Dezember, bančno: per 1./5. … Dezember

dela|ti [é] (-m) narediti

1. (opravljati delo) arbeiten (kot als; pri bei, v in; na akord im Akkord, po malem auf Sparflamme, s polovičnim delovnim časom halbtags, za denar für Geld/gegen Geld; na romanu an einem Roman), -arbeiten (brez predaha/premora durcharbeiten, na črno schwarzarbeiten/pfuschen, naprej weiterarbeiten/fortarbeiten, s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja dela kurzarbeiten)
figurativno delati za boljšo prihodnost/proti režimu/na rešitvi problema arbeiten für eine bessere Zukunft/gegen das Regime/an der Lösung eines Problems
medicina poslati delat gesundschreiben

2. (biti zaposlen) v gledališču: beim Theater sein; na ladji: zur See fahren
dela v izmenah Schichten fahren

3. (izdelovati) pohištvo, čevlje, pesmi …: machen
delati maslo Butter machen, buttern
(opravljati) machen (izpit/maturo ein Examen/das Abitur, domače naloge Hausaufgaben, nadure Überstunden); (narejati) machen (dolgove Schulden, hrup Lärm, velik vtis großen Eindruck, veliko hrupa viel Lärm/Geräusch)
delati težave komu (jemandem) Schwierigkeiten machen, [schwerfallen] schwer fallen
ne delati težav komu (jemandem) keine Schwierigkeiten machen, [leichtfallen] leicht fallen
delati težave/skrbi Kummer machen/zu schaffen machen/Mühe machen
delati si X sich X machen (iluzije Illusionen, skrbi Sorgen)
|
zdržema delati durchmachen (čez poldne mittags/die Mittagspause, do polnoči bis Mitternacht, čez vikend das Wochenende)

4. (početi) machen; tun
Kaj delaš? (počneš) Was machst du?/Was tust du?

5. s stroji ipd.: handhaben (Maschinen handhaben), hantieren mit

6. v frazah s samostalniki, pridevniki glej pod samostalnikom, pridevnikom
delati cirkus Faxen machen, zaradi česa: viel Aufhebens machen
delati čudeže Wunder tun/wirken
delati družbo (jemandem) Gesellschaft leisten
delati gube blago: Falten schlagen
delati hrup Lärm verursachen, figurativno Wirbel machen
delati korekture Korrektur lesen
delati kot natakar kellnern
delati kot pripravnik volontieren
delati kot taksist Taxi fahren
delati mehurje Blasen ziehen
delati nitke Fäden ziehen
delati preglavice Kopfzerbrechen bereiten/machen, Scherereien machen
delati propagando za (etwas) propagieren, die Trommel rühren für
delati prve korake die ersten Gehversuche machen
delati razsevke medicina absiedeln, streuen
delati ročna dela handarbeiten, Handarbeiten machen
delati seznam auflisten
delati težave [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen, medicina Beschwerden verursachen
slabo/nemarno delati schlampen, schludern
delati (si) zaloge hamstern
delati z lopato schaufeln
figurativno delati kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen

deli|ti (-m) razdeliti

1. na dele: teilen (se sich); na dva dela: zweiteilen, na tri dele: dreiteilen, na štiri dele: vierteilen …, na osem delov: achteln …

2.
deliti (si) s kom (imeti skupno) mit (jemandem) teilen

3. (členiti) gliedern in, unterteilen in, aufteilen
deliti se sich gliedern, (cepiti se) sich gabeln, (razpasti) zerfallen in, (biti deljen) eingeteilt werden in

4. (razdeljevati) verteilen, kaj med več ljudi: austeilen
deliti klofute Ohrfeigen austeilen
deliti ocene Zensuren austeilen

5. (ločevati) trennen

6. matematika dividieren