-
žabaríja (-e) f caccia delle rane
-
žabáriti (-im) imperf. cacciare le rane
-
žábast (-a -o) adj.
1. simile a rana; ranocchiesco
2. pieno di rane
-
čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo
-
íti (grém)
A) imperf., perf.
1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore
12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
B) íti se (grém se) imperf. refl.
1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
-
odpírati (-am) | odpréti (-prèm)
A) imperf., perf.
1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro
2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore
3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove
4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema
5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta
B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.
1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta
2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi
3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee
4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire
-
povíjati (-am) | povíti (-víjem) imperf., perf.
1. fasciare, bendare:
povijati rane bendare le ferite
poviti otroka fasciare il bambino; ekst. partorire (un bambino), dare alla luce un bambino
2. star. legare; ammainare:
povijati jadro ammainare la vela
-
povzročítelj (-a) | -ica (-e) m, f autore (-trice); redko cagionatore (-trice):
povzročitelj rane feritore, feritrice
avt. povzročitelj nesreče investitore
-
rána (-e) f
1. med. ferita, lesione; (odprta rana) piaga, ulcerazione:
rana se celi, se gnoji la ferita si cicatrizza, suppura
globoka, gnojna, lahka, krvava rana ferita profonda, purulenta, leggera, sanguinolenta
rana na pljučih caverna polmonare
rana v želodcu ulcera
prisadna rana ferita cancrenosa
smrtna rana ferita mortale, letale
celjenje ran cicatrizzazione, rimarginazione delle ferite
pren. obliž za rane cerotto
pren. lizati svoje rane leccarsi le ferite
pren. čas celi vse rane il tempo è un gran dottore, il tempo è medico
strelna rana ferita d'arma da fuoco
sponka za rane graffetta per le ferite, punto metallico
vbodna rana ferita da punta
ugrizna rana morso, morsicatura
rel. Kristusove rane, znamenja Kristusovih ran stimmate
2. pren. ferita; ekst. piaga:
nezaceljiva rana nesrečne ljubezni l'inguaribile ferita di un amore infelice
rakava rana korupcije la piaga della corruzione
-
razgrébati (-am) | razgrêbsti (-grêbem) imperf., perf.
1. sbraciare, attizzare (il fuoco)
2. intaccare, scrostare; raschiare; solcare
3. graffiare; raspare; pren.
razgrebati stare rane inasprire vecchie ferite
-
razžgáti (-žgèm) | razžígati (-am)
A) perf., imperf. danneggiare, screpolare (col calore)
2. stuzzicare, stimolare, far avvampare;
razžigati stare rane riaprire vecchie ferite
B) razžgáti se (-žgèm se) | razžígati se (-am se) perf., imperf. refl. arroventarsi
-
šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.
1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
šiniti iz postelje saltare dal letto
2. guizzare, balenare, andare:
od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura
-
têči (têčem) imperf.
1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio
2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano
3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre
4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce
5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico
6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
-
udírati se (-am se) | udréti se (udrèm se) imperf., perf. refl.
1. cedere; sprofondare:
tla se udirajo pod nogami la terra cede sotto i piedi
kolesa se udirajo v sneg le ruote sprofondano nella neve
2. crollare, rovinare:
streha se udira il tetto sta crollando
3. sgorgare:
iz rane se udira kri il sangue sgorga dalla ferita
-
ulíti (ulíjem) | ulívati (-am)
A) perf., imperf. metal. gettare, colare, fondere:
uliti zvon fondere una campana
uliti v palice svergare
B) ulíti se (ulíjem se) | ulívati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. sgorgare, scaturire; erompere:
iz rane se je ulila kri il sangue sgorgò dalla ferita
2. (tudi impers.) piovere, diluviare, scrosciare:
ulilo se je kot iz škafa piovve a dirotto
nenadoma se ulije ploha un acquazzone si riversò dal cielo improvvisamente
3. pren. (množično se premakniti) riversarsi:
množica se je ulila na cesto la moltitudine si riversò sulla strada
-
zacelítev (-tve) f cicatrizzazione, rimarginazione; guarigione:
zacelitev rane guarigione di una ferita
-
zalízati (-lížem)
A) perf.
1. leccare
2. lisciare, spianare
3. intr. (švigniti) guizzare
B) zalízati se (-lížem se) perf. refl.
1. chiudersi (nel guscio):
pred zimo se polži zaližejo prima dell'inverno le lumache si chiudono nel guscio
2. pren. chiudersi, relegarsi, isolarsi:
zalizati se v molk rinchiudersi nel silenzio
C) zalízati si (-lížem si) perf. refl. leccarsi:
mačka si rane zaliže il gatto si lecca le ferite
-
zavíjanje (-a) n
1. svolta, deviazione:
zavijanje avtomobila v desno, v levo deviazione dell'auto a destra, a sinistra
2. impacchettamento, accartocciamento; imballaggio; med. fasciatura, bendaggio:
zavijanje v papir l'incartare
pren. zavijanje laži v lepe besede il camuffare il falso con belle parole
zavijanje rane bendaggio della ferita
3. urli, urla; ululati:
zavijanje volka urli, ululati del lupo
zavijanje burje ululati della bora
4. pianto, lamenti
5. lingv. lo strascicare (le parole); ekst. parlata locale, dialettale
-
zavréti1 (-vrèm) perf.
1. bollire, far bollire:
zavreti mleko bollire il latte
2. intr. bollire, ribollire:
čakali so, da voda v loncu zavre attesero che l'acqua nella pentola bollisse
3. sgorgare:
iz rane mu je zavrela kri il sangue prese a sgorgare dalla ferita
4. pren. riversarsi (di gente):
iz dvorane so zavreli ljudje la gente si riversò dalla sala
5. pren. crescere, montare, dare alla testa (di rabbia, invidia e sim.):
v njem je zavrela jeza la rabbia gli dava alla testa
6. pren. agitarsi; ribollire:
v dvorani je zavrelo il pubblico in sala prese ad agitarsi
po deželi je zavrelo in tutto il paese ribolliva
pren. kri mi zavre, če pomislim na krivice quando penso alle ingiustizie mi sento ribollire il sangue nelle vene
-
zdráviti (-im)
A) imperf. curare; trattare (medicalmente); guarire; medicare:
zdraviti bolnike curare i malati
otroka zdraviti z antibiotiki curare il bambino con antibiotici
zdraviti rano curare, medicare la ferita
pren. zdraviti mačka riprendersi dalla sbornia
pren. zdraviti vojne rane curare, eliminare le ferite inferte dalla guerra
bolje je preprečevati kot zdraviti prevenire è meglio che curare
B) zdráviti se (-im se) imperf. refl. curarsi; essere in cura:
zdraviti se v bolnišnici essere in cura all'ospedale
zdraviti se s čajem, z dieto, z oblogami curarsi con tisane, con una dieta, con impacchi