Franja

Zadetki iskanja

  • zádaj adv. dietro, di dietro:
    v gledališču sedeti zadaj a teatro stare seduti dietro
    priti od zadaj venire di dietro
    biti zadaj v primerjavi z razvitimi essere arretrati a paragone dei paesi sviluppati
    ura je zadaj l'orologio va indietro
    boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti
    pejor. streči komu spredaj in zadaj leccare il culo a qcn.
  • bòlj adv.

    1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
    bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
    bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
    bolj natanko più attentamente

    2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
    eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
    bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più

    3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
    bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà

    4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
    pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano

    5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
    denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi

    6.
    bolj napolniti rinzeppare
    bolj odebeliti ringrossare
    bolj stisniti ricomprimere
    bolj ukriviti ricurvare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tem bolj tanto più
    še bolj ancora (di) più
    čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
    bolj kot kdajkoli quanto mai
  • lízati (lížem)

    A) imperf. ➞ polizati

    1. leccare:
    mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
    lizati sladoled leccare un gelato

    2. pejor. sbaciucchiare

    3. pren. lambire:
    ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

    4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
    pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
    boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

    B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

    1. leccarsi

    2. sbaciucchiarsi; pog.
    vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può
  • naglašèn (-êna -o) adj. accentato; tonico:
    lingv. naglašen na predpredzadnjem zlogu, na četrtem zlogu od zadaj sdrucciolo, parossitono; bisdrucciolo
    naglašeni samoglasnik tonica
  • opómba (-e) f nota, annotazione; appunto, glossa:
    obrobna opomba nota marginale, ai margini
    opomba pod črto nota in calce, a piè di pagina, chiosa, postilla
    opombe zadaj postergazione
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • práskati (-am)

    A) imperf.

    1. grattare; graffiare; raschiare:
    praskati z nožem po zidu raschiare il muro con un coltello
    pren. boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti

    2. grattare, crepitare, stridere:
    krogle so praskale le pallottole crepitavano
    praskati po časopisih scrivere su giornali
    praskati po strunah strimpellare la chitarra

    3. pog. andare, camminare

    B) práskati se (-am se) perf. refl. grattarsi:
    praskati se po glavi grattarsi la testa
    pren. vulg. praskati se po jajcih grattarsi la pancia
    ne praskaj se, kjer te ne srbi non impicciarti negli affari altrui
  • preklán (-a -o) adj. spaccato, spezzato; bifido; biforcuto:
    kača s preklanim jezikom un serpente dalla lingua biforcuta
    nositi zadaj preklano krilo portare una gonna con lo spacco posteriore
  • sprédaj adv.

    1. davanti, dinanzi, anteriormente:
    v kinu sedeti spredaj nel cinema sedere nelle prime file
    pregled vsebine je spredaj l'indice è davanti

    2. davanti, anteriormente:
    bluza se zapenja spredaj la camicetta si abbottona davanti
    to orožje se polni spredaj è un'arma ad avancarica

    3. od spredaj davanti:
    osvetlitev od spredaj illuminazione anteriore
    pog. biti spredaj (ura) essere avanti (orologio)
    biti spredaj essere tra i primi, dei migliori
    PREGOVORI:
    spredaj liže, zadaj praska chi ti loda in presenza ti biasima in assenza
  • sréča (-e) f

    1. felicità, gioia, beatitudine:
    doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
    hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
    živeti v sreči vivere felici
    jokati od sreče piangere di gioia
    kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

    2. pren. fortuna, ventura, sorte:
    dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
    povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
    imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
    izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
    poskusiti srečo tentare la fortuna

    3. (v povedno-prislovni rabi)
    sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
    samo sreča, da je tako meno male che sia così

    4. (kot voščilo)
    vso srečo! auguri!, buona fortuna!
    (v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

    5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
    k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
    ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
    pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
    sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
    sreča te išče sei fortunato
    kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
    otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
    igra na srečo gioco d'azzardo
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
    sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
    sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
    sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
  • stréči (stréžem) imperf.

    1. servire:
    kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

    2. trg. lavorare, servire:
    mi že strežejo grazie, vengo già servito

    3. assistere, aver cura di:
    streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

    4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
    stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

    5. rel. servire:
    streči pri maši servire la messa

    6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
    streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
    vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
    pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
    PREGOVORI:
    kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera
  • šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
    hoditi v šesti razred fare la VI classe
    potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6o grado
    šesti od zadaj sestultimo
    geogr. šesta celina il sesto continente
    alp. šesta stopnja sesto grado
    pren. šesti čut sesto senso
    danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
    šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
    naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
    lingv. šesti sklon il sesto caso
Število zadetkov: 12