vzórec (-rca) m
1. modello
2. modulo, schema; falsariga:
vzorec pisma, prošnje schema di lettera, di domanda
3. disegno:
geometrijski, karirasti vzorec disegno geometrico, a quadri
4. campione, assaggio:
vzorec blaga assaggio della merce
vinski vzorec un campione di vino
representativni vzorec campione rappresentativo
naključni vzorec campione a scelta casuale
trg. knjiga vzorcev campionario
5. geol. campione, testimone; carota
6. (stereotipen izraz) cliché
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. sklanjatveni, spregatveni vzorec paradigma flessionale
obrt. norveški vzorec disegno alla norvegese
vzorec brez vrednosti campione senza valore (tudi pren.)
Zadetki iskanja
- brez prep.
1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
biti brez dela essere senza lavoro
izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
pog. čaj brez tè liscio
brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
pren. brez števila ljudi moltissima gente
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore
2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno
3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio
4. (za izvzemanje) senza:
bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti
5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
brez cvetnih listov apetalo
brez dlak glabro
gost. brez (dodatkov) liscio
brez državljanstva apolide
pren. brez osebnosti amorfo, anodino
brez osnove inconsistente
brez para scompagnato, spaiato
brez perja implume
brez pomoči inerme
brez prebite pare squattrinato
brez predsodkov disinibito, spregiudicato
brez premoženja nullatenente
brez primere incomparabile, ineguagliabile
brez repa in glave scombinato; a casaccio
knjiž. brez šiva inconsutile
brez teka inappetente
brez volje passivo
brez vonja inodoro
brez glasu afono
brez glave acefalo
brez kofeina decaffeinato
avt. brez koles sgommato
gastr. brez kosti disossato
brez krvi esangue
med. brez vročine sfebbrato, apiretico
brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
brez krivde incolpabilmente
brez mere immoderatamente
brez odlašanja prontamente
brez razlike indifferentemente, indistintamente
brez skrbi, strahu tranquillamente
brez sramu svergognatamente
brez vednosti all'insaputa
brez volje passivamente
brez vodstva allo sbando
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia - kóst (-í) f
1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.
2. bot. (koščica sadu) nocciolo
3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce
4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia
5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio - naráhlo adv. un po', leggermente, lievemente, piano:
narahlo odpreti socchiudere
narahlo zarisati vzorec suggerire il disegno, la trama
narahlo zardeti arrossire lievemente - norvéški (-a -o) adj. geogr. norvegese:
zool. norveški sokol girifalco (Falcus rusticolus islandus)
zool. norveški rak nefrope, scampo (Nephrops norvegicus)
kem. norveški soliter nitro norvegese
obl. norveški vzorec motivo alla norvegese - patênten (-tna -o) adj. di brevetto, (dei) brevetti; brevettato:
patentni čep salvagocce
patentni svinčnik portamina
patentni urad ufficio brevetti
obrt. patentni vzorec punto a coste - preizkúsen (-sna -o) adj. di prova, sperimentale, di collaudo, sonda:
avt. preizkusna proga pista di collaudo
preizkusni voznik pilota collaudatore
rel. preizkusna doba periodo di prova; probandato
pren. preizkusni kamen pietra di paragone, tocca; banco di prova
metal. preizkusni vzorec provetta - prepletèn (-êna -o) adj. intrecciato, venato:
prepleten vzorec arabesco - vrédnost (-i) f
1. valore:
prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo
2. valore, qualità:
biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto
3. (vrednota) valore:
dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori
4. ekon. valore:
nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
dodana vrednost valore aggiunto
menjalna vrednost valore di scambio
presežna vrednost plusvalore
tržna vrednost valore di mercato
5. (značilnost glede na število enot) valore:
vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
mat. absolutna vrednost valore assoluto
funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
kurilna vrednost valore calorifico
muz. notna vrednost valore della nota
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore - vtískati (-am) | vtísniti (-em)
A) imperf., perf.
1. imprimere, comprimere
2. imprimere, improntare:
vtiskati model v vosek imprimere il modello nella cera
3. imprimere, inculcare
4. segnare, contrassegnare, dare un contrassegno, caratterizzare:
stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo le vecchie case danno un particolare contrassegno alla città
vtisniti punco punzonare
tekst. vtiskati vzorec v tkanino goffrare
B) vtískati se (-am se) | vtísniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. conficcarsi:
kamenje se vtiska v podplate le pietre si conficcano nelle suole
2. pren. imprimersi, stamparsi:
dogodek se mu je globoko vtisnil v spomin l'avvenimento si impresse fortemente nella sua memoria - vzórček (-čka) m dem. od vzorec piccolo campione; tekst. quadratino, fiorellino
- živáhen (-hna -o) adj.
1. vivo, vivace, allegro:
živahni otroci bambini vivaci
2. brioso, vispo, arzillo:
živahen starček arzillo vecchietto
živahno dekle vispa ragazza
živahen otrok frugolo; rampichino, sbarazzino
3. vivace, movimentato, animato:
živahen trg, živahna ulica una piazza, una strada animata, movimentata
4. mosso, brioso, nervoso, esuberante:
živahen pogovor un discorso brioso
živahna hoja andatura nervosa
živahen tempo tempo mosso
živahna polemika schermaglia
5. brioso, acceso, brillante, fantasioso:
živahna barva colore brioso
živahen vzorec disegno fantasioso
6. (zelo dejaven) attivo
7. (velik, pogost) forte, intenso, sostenuto:
živahno povpraševanje po izdelkih forte domanda di prodotti
/ 1
Število zadetkov: 12