Franja

Zadetki iskanja

  • sôdba (-e) f

    1. jur. sentenza; verdetto:
    razglasiti sodbo emanare una sentenza
    pritožiti se zoper sodbo ricorrere contro una sentenza
    oprostilna sodba sentenza assolutoria
    obsodilna sodba sentenza di condanna

    2. ekst. giudizio, valutazione, opinione:
    krivična, ugodna, utemeljena sodba giudizio ingiusto, favorevole, fondato
    po moji sodbi a mio giudizio, a mio parere, secondo me

    3. filoz. giudizio:
    spoznavna, teleološka sodba giudizio determinante, teleologico
    rel., hist. božja sodba giudizio di Dio
    pren. sodba zgodovine il giudizio, il verdetto della storia
  • apodíktičen (-čna -o) adj. apodittico; ekst. inconfutabile, dogmatico:
    filoz. apodiktična sodba giudizio apodittico
  • asertóričen (-čna -o) adj. knjiž. assertorio:
    asertorična prisega giuramento assertorio
    filoz. asertorična sodba giudizio assertorio
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • brezprizíven (-vna -o) adj. inappellabile:
    brezprizivna razsodba, sodba sentenza, giudizio inappellabile
  • črepínjski (-a -o) adj. hist.
    črepinjska sodba (ostrakizem) ostracismo
  • deklaratóren (-rna -o) adj. jur. declaratorio:
    deklaratorna sodba sentenza declaratoria
  • dispozicíjski (-a -o) adj. di disposizione; dispositivo; disponibile:
    ekon. dispozicijski fond fondo disponibile, a disposizione
    jur. dispozicijska sodba dispositivo della sentenza
  • dokônčen (-čna -o) adj.

    1. finale; ultimo:
    o čem izreči dokončno besedo dire l'ultima parola
    dokončna zmaga vittoria finale

    2. definitivo:
    dokončna sodba sentenza definitiva
  • glasíti se (-ím se) imperf. knjiž.

    1. sonare, essere; dire, recitare:
    sodba se glasi: pet let ječe la sentenza è di cinque anni di prigione
    pismo se je glasilo takole il tenore della lettera era il seguente
    menica se glasi na prinašalca la cambiale è al portatore

    2. (biti slišen) sentirsi:
    zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave di lontano si sentiva il suono cupo delle campane
  • hipotétičen (-čna -o) adj. (domneven) ipotetico; ekst. dubbio, incerto:
    filoz. hipotetična sodba ragionamento ipotetico
    lingv. hipotetični stavek periodo ipotetico
  • kategóričen (-čna -o) adj.

    1. (odločen, neomahljiv) categorico; netto, reciso:
    kategoričen odgovor risposta categorica

    2. filoz. categorico (tudi ekst.);
    kategorični imperativ imperativo categorico
    kategorična sodba giudizio categorico
  • kônčen (-čna -o)

    A) adj. finale, conclusivo; ultimo; definitivo; finito:
    končna redakcija zakona redazione definitiva della legge
    dati stvari končno obliko dare all'oggetto la forma finale
    končni izdelki prodotti finiti
    končni prizor scena finale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v končni konsekvenci in ultima analisi
    fiz. končna hitrost velocità finale
    šol. končna ocena voto conclusivo, finale
    končno zaporedje serie finita
    geogr. končna morena vallo morenico
    knjiž. končna sodba, končni račun redde rationem
    jur. končni govor arringa
    šport. končni izid score
    teh. končni obdelovalec rifinitore

    B) kônčni (-a -o) m, f, n ultimo (della fila e sim.);
    končno in neskončno il finito e l'infinito
  • kontradiktóren (-rna -o) adj. (protisloven) contraddittorio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    filoz. kontradiktorna pojma proposizioni contraddittorie
    (dvostranska) kontradiktorna sodba sentenza contraddittoria
    kontradiktorni postopek contraddittorio
    kontradiktorni stranki parti in causa, parte e controparte
  • kontumacíjski (-a -o) adj.

    1. med., vet. contumaciale

    2. jur. contumaciale, di contumacia:
    kontumacijska sodba dichiarazione di contumacia
  • móder2 (-dra -o)

    A) adj.

    1. (preudaren, pameten) saggio, savio, assennato, avveduto, prudente:
    moder svetovalec saggio consigliere
    modra sodba giudizio ponderato
    modra politika saggia politica
    lit. moder izrek apoftegma

    2. nareč. (resen, zadržan) serio, riservato:
    moder obraz faccia seria

    B) módri (-a -o) m, f, n
    kamen modrih pietra filosofale
    hist. sedem modrih i sette savi
    rel. trije modri i (re) Magi
    nekaj modrih povedati dire cose sagge
  • negatíven (-vna -o) adj.

    1. negativo:
    negativna sodba giudizio negativo
    negativni odgovor risposta negativa

    2. (slab, nesprejemljiv) negativo:
    negativni pojavi med mladino fenomeni negativi presenti nei giovani

    3. (slab, neprijeten) spiacevole, sgradevole, sfavorevole

    4. med. negativo:
    izid preiskave je bil negativen l'esito dell'esame è negativo

    5. ekon. negativo, passivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    filoz. negativna definicija definizione per negazione
    elektr. negativna elektrina elettricità negativa
    šol. negativna ocena insufficiente
    šport. negativna razlika v golih quoziente reti negativo
    ekon. negativna trgovinska bilanca bilancio commerciale negativo
    pog. negativna ocena critica, biasimo, censura
    rel. negativna teologija teologia negativa, apofatica
    fiz. negativni delec particella negativa
    kem. negativni element elemento negativo
    fot. negativni film negativa
    bot. negativni fototropizem fototropismo negativo
    fiz. negativni ion ione negativo
    elektr. negativni pol polo negativo
    fiz. negativni pospešek accelerazione negativa
    mat. negativni predznak segno negativo
    med. negativni Rh faktor fattore Rh negativo
    negativni tisk (stampa) negativa
    fiz. gibanje v negativni smeri moto in senso negativo
  • neizpodbíten (-tna -o) adj. inoppugnabile, inconfutabile, incontestabile, innegabile; apodittico, inapellabile; lapalissiano, positivo:
    jur. neizpodbitna sodba sentenza inappellabile
    neizpodbitno dejstvo dato positivo
    pren. neizpodbitna resnica dogma, vangelo
  • oprostílen (-lna -o) adj. di esonero; di assoluzione, assolutorio; remissivo, remissorio:
    jur. oprostilna sodba sentenza assolutoria, assoluzione, proscioglimento
  • poslédnji (-a -e) adj.

    1. (zadnji) ultimo, estremo, finale, supremo; knjiž. postremo:
    poslednji dan leta l'ultimo giorno dell'anno
    poslednja, zadnja ura l'ora suprema
    časn. poslednje novice ultime notizie, recentissime, ultime
    knjiž. poslednji pozdrav vale lat.

    2. (bistven, najgloblji) ultimo, il più profondo:
    iskati poslednji smisel vsega cercare la ragione ultima delle cose
    boriti se do poslednjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    pren. poslednji mohikanec l'ultimo moicano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pospremiti koga na poslednjo pot accompagnare uno al cimitero, seppellire uno
    izpolniti komu poslednjo voljo esaudire l'ultima volontà di qcn.
    rel. poslednje reči le ultime cose
    rel. poslednja sodba giudizio finale
    rel. poslednje olje estrema unzione
    bibl. poslednji bodo prvi gli ultimi saranno i primi