Franja

Zadetki iskanja

  • hrúp (-a) m

    1. rumore, frastuono, baccano, chiasso:
    hrup motorjev il frastuono dei motori
    hrup na cesti i rumori della strada
    zganjati strašanski hrup fare un fracasso, un casino del diavolo

    2. pren. rumore, scalpore:
    mnogo hrupa za (prazen) nič molto rumore per niente
  • jókati (se) (jóčem (se)) imperf., imperf. refl.

    1. piangere:
    jokati od ginjenosti, jeze, veselja, žalosti piangere di, dalla commozione, di rabbia, di gioia, di, dal dolore
    jokati za vsako figo, za prazen nič piangere per ogni nonnulla
    jokati kot otrok piangere come un bambino
    jokati bridko, krčevito, milo piangere amaramente, convulsamente, sommessamente
    jokati bridke, grenke solze piangere lacrime amare

    2. pren. (žalovati, tožiti) lamentarsi, sospirare; rimpiangere:
    jokati za starimi časi rimpiangere i vecchi bei tempi

    3. pren. piangere, lamentarsi, gemere:
    zunaj je jokala burja fuori gemeva la bora

    4. knjiž. pren. (cediti se) stillare, gocciolare:
    drevesa jokajo smolo gli alberi gocciolano la resina
  • komédija (-e) f

    1. gled. commedia:
    antična, sodobna komedija commedia classica, moderna
    karakterna komedija commedia di carattere

    2. ekst. commedia; azione, situazione ridicola

    3. pl. komedije pren. (neprijetnosti, težave) guai, fastidi; storie:
    delati komedije za prazen nič far storie per cose da niente
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prepírati se (-am se) imperf. refl. litigare, altercare, bisticciare, baruffare:
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla; fare questioni di lana caprina
    prepirati se zaradi premoženja essere in questione per l'eredità
    ta ženska se rada prepira questa donna è molto litigiosa, rissosa
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
  • pritoževáti se (-újem se) | pritožíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. dolersi, lagnarsi, lamentarsi di; recriminare, reclamare:
    nimam se kaj pritoževati non mi lamento
    pren. pritoževati se za prazen nič dolersi di una gamba sana

    2. jur. ricorrere, presentare ricorso, appellarsi:
    pritožiti se na sodišče ricorrere al tribunale
    pritožiti se zoper razsodbo ricorrere contro una sentenza
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • sporêči se (-rêčem se) | sporékati se (-am se) perf., imperf. refl. venire a parole, bisticciare, litigare, altercare, rissare:
    sporeči se za prazen nič litigare per un nonnulla, per cose da niente
  • vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
    novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
    koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
    vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
    spolno vznemiriti eccitare sessualmente

    2. allarmare, inquietare; spaventare:
    preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica

    3. agitare, sconvolgere, rompere:
    strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
    veter vznemirja veje il vento agita i rami

    B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
    vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
    spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zbáti se (zbojím se) perf. refl.

    1. aver paura:
    zbati se psa aver paura del cane

    2. spaventarsi, impaurirsi:
    zbati se za prazen nič spaventarsi per un nonnulla

    3. (začutiti zaskrbljenost) preoccuparsi, temere:
    zbal se je, da ga je užalil temette di averlo offeso
  • žréti (žrèm)

    A) imperf.

    1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
    žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
    žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
    žreti tablete prendere, consumare compresse
    pog. žreti ga sbevazzare, cioncare

    2. pren. mordere; distruggere, consumare:
    žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
    jetika ga žre è minato dalla tubercolosi

    3. (razjedati) corrodere:
    rja žre železo la ruggine corrode il ferro

    4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
    skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni

    5. pog. rodere, molestare

    6. pren. consumare:
    avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
    pren. žreti knjige divorare libri
    žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
    PREGOVORI:
    velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli

    B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.

    1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
    žreti se od jeze rodersi di rabbia
    žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla

    2. pog. (prepirati se) litigare
Število zadetkov: 13