Franja

Zadetki iskanja

  • povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
    povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
    povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
    povedati na pamet dire a memoria
    povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
    česa ne poveš ma no
    pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
    pren. nos mi je povedal sentivo
    kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
    povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
    povedati v obraz dire in faccia
    povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
    povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
    bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
    PREGOVORI:
    greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
    povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • bŕk (-a) m

    1. baffo:
    dolgi brki mustacchi
    sukati, vihati si brke arricciarsi i mustacchi
    briti, nositi brke radersi, portare i baffi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    brki so se mu povesili si sente offeso, scoraggiato
    smejati se v brk ridere sotto i baffi
    v brk kaj povedati cantarla chiara a qcn.
    v brk se komu smejati, lagati ridere in faccia a qcn., mentire a qcn. sfacciatamente, spudoratamente, per la gola

    2. pl. brki baffi (del topo, del gatto ecc.)

    3. bot.
    mačkov brk (vrtna črnika) fanciullaccia (Nigella damascena)
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dôl adv.

    1. giù, ingiù:
    hoditi gor in dol andare su e giù

    2. inter. abbasso:
    dol z izdajalci! abbasso i traditori!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
    hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
    pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
    pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
    en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
    zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • domáče adv. familiarmente, alla buona; senza particolari riguardi; senza riguardo:
    biti domače sprejet essere accolto familiarmente
    po domače povedati dirla in parole povere
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • glásno | glasnó adv.

    1. forte, ad alta voce, rumorosamente:
    pren. povedati jasno in glasno dire chiaro e tondo

    2. muz. forte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    glasno negodovati rumoreggiare
    glasno odobravati acclamare
    glasno smrčati ronfare
    glasno ugovarjati strillare
    glasno vpiti latrare
    glasno žvečiti biascicare
  • gorák | gôrek (gôrka -o)

    A) adj.

    1. (topel) caldo:
    gorka jed piatto caldo
    gorka obleka abito caldo
    gorka sapa vento caldo
    gorko vreme tempo caldo

    2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
    biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.

    3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
    gorka prošnja ardente preghiera
    gorka želja vivo desiderio
    gorko razočaranje amara delusione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti gorke krvi essere di temperamento vivace
    novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
    pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso

    B) gôrki (-a -o) m, f, n
    biti na gorkem essere al caldo
    še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
    povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
    primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni
  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • ilustrácija (-e) f

    1. (risba, slika) illustrazione

    2. (ponazoritev) illustrazione:
    v ilustracijo, za ilustracijo kaj povedati, navesti dire, riportare qcs. a mo' di illustrazione
  • 2 adv. pog.

    1. (vendar) sì:
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è, sì, uno dei funghi migliori

    2. (izraža pomislek) sì, già:
    a ja, to še moram povedati ah sì, devo dire ancora questo

    3. (izraža pomislek, nejevoljo):
    ja, čakaj malo, da premislim sì, aspetta un attimo che ci penso

    4. (izraža nasprotje prejšnji misli) sì:
    ostal je brez službe, ja in zdaj? è rimasto senza lavoro, sì, e adesso?
  • jásno adv.

    1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
    jasno se izražati esprimersi con chiarezza
    pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
    jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
    jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
    jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

    2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
    jasno je sottinteso, resta sottinteso
    jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
    (eliptično):
    jasno, da ne ve chiaro che non sa
    (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
    'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'
  • jih pron.

    1. pog. li, le:
    dobiti jih po glavi ricevere una stangata, una doccia fredda; essere conciato per le feste; buscarle
    imeti jih za ušesi essere discolo; essere un furbo di tre cotte
    naložiti jih komu darle a uno di santa ragione, suonarlo ben bene
    povedati jih komu cantarle chiare a uno
    razdirati, stresati jih fare il buffone
    preslišati jih ricevere rimproveri, rabbuffi

    2. (v nikalnih stavkih krepi predmet ali miselni osebek):
    ni jih večjih strahopetcev, kot ste vi siete i peggiori vigliacchi che io conosca
    (v vzkliku) glej jih priliznjence! begli ipocriti!
  • ker konj. poiché, giacché, siccome; dato che, visto che:
    ker resnice ni smel povedati, je rajši molčal poiché non poteva dire la verità, preferì tacere
  • krátek (-tka -o)

    A) adj.

    1. corto, breve; pren. succinto:
    kratki lasje capelli corti
    kratke hlače pantaloni corti
    kratko pismo lettera breve
    kratki film cortometraggio

    2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
    kratka bolezen malattia breve
    kratek rok breve termine
    kratko življenje vita breve
    v kratkem času in breve tempo

    3. elektr.
    kratki stik corto circuito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    biti kratke pameti avere il cervello di gallina
    biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
    biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
    med. kratka sapa fiato grosso
    lingv. kratki samoglasnik vocale breve
    rad. kratki valovi onde corte
    obl. kratek brezrokavni plašč mantella
    ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
    publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
    ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
    obl. kratek jopič giubbotto
    hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
    kratek oris schizzo
    muz. kratek predložek acciaccatura
    kratek sprehod giretto
    šport. kratek (kondicijski)
    trening sgroppata
    muz. kratka arija arietta
    kratka dvocevka (mafijašev) lupara
    avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
    obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
    muz. kratka pavza comma
    hist. kratka pištola mazzagatto
    lit. kratka poučna zgodba apologo
    kratka pridiga, kratek govor sermone
    pren. kratka reklama stacco
    lit. kratka študija profilo
    kratka vsebina sommario
    obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
    obl. kratke hlače angl. shorts
    kratko pojasnilo cenno
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
    laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

    B) krátki (-a -o) m, f, n
    držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
    potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
    povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
    na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
    v kratkem (kmalu) tra breve
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • líce (-a) n

    1. guancia, gota:
    uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
    biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto

    2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
    nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato

    3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto

    4. (pročelje) facciata

    5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità

    6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kri mu je zalila lica arrossì
    vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
    pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
    star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.

    7. lov. guanciale (sul calcio del fucile)
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • móder2 (-dra -o)

    A) adj.

    1. (preudaren, pameten) saggio, savio, assennato, avveduto, prudente:
    moder svetovalec saggio consigliere
    modra sodba giudizio ponderato
    modra politika saggia politica
    lit. moder izrek apoftegma

    2. nareč. (resen, zadržan) serio, riservato:
    moder obraz faccia seria

    B) módri (-a -o) m, f, n
    kamen modrih pietra filosofale
    hist. sedem modrih i sette savi
    rel. trije modri i (re) Magi
    nekaj modrih povedati dire cose sagge