poštêno adv.
1. onestamente, bene; rettamente, probamente:
pošteno povedano, ne zanimam se zanj onestamente parlando, non mi interessa
pošteno je, da napako priznaš sarebbe bene che tu riconoscessi il torto
2. (za izražanje visoke stopnje) molto, assai, da morire:
pošteno sem žejen ho una sete da morire
pošteno sem se prestrašil ho preso una paura del diavolo
Zadetki iskanja
- izkupíti (-im) perf.
1. (dobiti, iztržiti) ricavare, incassare
2. pog. pren. ricavare, rimediare; buscare:
izkupiti klofuto rimediare uno schiaffo
pren. pošteno jo je izkupil si è preso una solenne batosta - jo pron. f
1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
vulg. nastavljati jo darla
srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
urezati jo prendere a suonare
zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
zavoziti jo fallire, sbagliare
2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
mahati jo andare, camminare
ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
(izraža tek, beg):
pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela
3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo
4. (v vzkliku)
glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona! - lékcija (-e) f
1. šol. (enota v učbeniku) lezione
2. (inštrukcija) lezione:
dajati lekcije dare lezioni
3. pren. (oster opomin, ukor) lezione, sgridata, punizione:
dati komu pošteno lekcijo impartire a uno una severa lezione
to naj ti bo za lekcijo drugič ciò ti serva di lezione (per un'altra volta) - polomíti (-lómim)
A) perf. ➞ lomiti
1. rompere, spezzare; abbattere; guastare, scassare:
sneg je polomil veje la neve ha spezzato i rami
polomiti uro guastare l'orologio, rompere l'orologio
2. polomiti ga, jo pog. far fiasco, far cilecca, far male; sbagliare:
pošteno ga je polomil ha sbagliato di grosso
polomil si jo, da jih nisi povabil hai fatto male a non invitarli
B) polomíti se (-lómim se) perf. refl. rompersi, spezzarsi; scassarsi
C) polomíti si (-lómim si) perf. refl. rompersi, spaccarsi:
sovražnik si bo polomil zobe il nemico si romperà i denti, verrà sconfitto - posvétiti (-im)
A) perf. tr. ➞ svetiti
1. risplendere, splendere, brillare; far luce:
pren. posvetil je dan si è fatto giorno
posveti mu po stopnicah! fagli luce sulle scale!
2. pren. respingere, ricacciare, rintuzzare; far vedere:
pošteno mu bom posvetil! glielo faccio vedere io!
B) posvétiti se (-im se) perf. impers. pren. capire, intendere, intuire:
ni se mu hotelo posvetiti non riusciva a capire - poštèn (-êna -o) adj.
1. onesto, probo, perbene (tudi iron.), dabbene, integro, retto;
pošten in delaven človek un uomo onesto e laborioso
2. giusto, decoroso, accettabile; corretto:
poštena igra gioco corretto
za pošteno delo pošteno plačilo una giusta mercede per un onesto lavoro
3. leale, retto, buono:
pošteni nameni intenzioni buone, leali; intenzioni, oneste
4. pren. (ki se pojavlja v veliki obliki) forte, grave, bello, grande:
staknil je pošten prehlad si è buscato un forte raffreddore
dobil je pošteno vsoto denarja si è preso un bel gruzzolo
dal mu je pošteno klofuto gli affibbiò un forte scapaccione
5. pren. (ustrezen, primeren) adeguato, adatto, decente, presentabile:
nima niti poštenih čevljev non ha nemmeno un paio di scarpe decenti - prepíhati (-am) | prepihávati (-am) perf., imperf. soffiare per, attraverso; ripulire, purgare, depurare, spazzare (soffiando):
burja je prepihala ulice la bora ha spazzato le strade
burja nas je prepihala do kosti una bora che penetrava fino alle ossa
prepihavati cev soffiare nel tubo (per pulirlo)
ta avantura mu je pošteno prepihala žep un'avventura che gli ha vuotato le tasche
prehlajen je, ker ga je prepihalo è raffreddato per aver preso un colpo d'aria
vlak je prepihal več kot sto kilometrov il treno ha percorso più di cento chilometri
metal. prepihavati bakrenec soffiare il minerale di rame - ukòr (-ôra) m censura, ammonizione, biasimo, reprimenda; sgridata, strapazzata; pog. cicchetto, tirata d'orecchi;
zaradi številnih izostankov s pouka mu je ravnatelj izrekel ukor, pa še doma jih je pošteno slišal per le numerose assenze ingiustificate il preside lo punì con un'ammonizione e a casa si prese una bella strapazzata - urézati (uréžem) | urezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. tagliare, ferire di taglio
2. ekst. tagliare
3. pren. colpire, battere; dare un pugno, dare pugni:
urezati s pestjo po mizi dare un pugno sul tavolo
urezati koga čez hrbet dare un colpo, un pugno sulla schiena
4. pren. ferire, farsi sentire; risentire (il colpo):
beseda ga je urezala la parola (malevola, cattiva) lo ferì
5. prendere a suonare, a cantare; intonare:
urezati koračnico, polko prendere a suonare una marcia, una polka
urezati pesem intonare una canzone
6. aprire il fuoco:
urezati jo po napadalcih aprire il fuoco sugli attaccanti
7. pog.
urezati jo andarsene, andarsene frettolosamente
B) urézati se (uréžem se) | urezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. tagliarsi; ferirsi:
urezati se z britvico tagliarsi con la lametta
2. pog. (zmotiti, motiti se) sbagliare, sbagliarsi:
hudo, pošteno se urezati sbagliarsi di grosso - zaigráti (-ám)
A) perf.
1. gled., film. interpretare, recitare:
zaigrati glavno vlogo recitare la parte del protagonista
2. muz. suonare:
zaigrati koračnico suonare una marcia
zaigrati na klavir suonare il pianoforte
3. šport. giocare (una partita)
4. igre giocare:
zaigrati na stavah giocare alle scommesse, scommettere
5. pren. giocarsi, perdere, sperperare:
zaigrati možnost za uspeh sperperare la possibilità di successo
6. fare la parte (di), fingere:
zaigrati damo fare la parte della gran signora
zaigrati slabost fingere languore
7. tirare un brutto scherzo; pog. incastrare:
pazi se, utegne ti pošteno zaigrati attento che quello è capace di incastrarti
8. pren. sussultare:
ko je to slišal, mu je srce zaigralo al sentire la notizia il suo cuore sussultò
9. pren. disegnarsi, manifestarsi; avere uno scatto; balenare (di sentimento):
v očeh mu je zaigrala jeza gli occhi balenarono in uno scatto d'ira
B) zaigráti se (-ám se) perf. refl. trattenersi giocando - zapéti (-pôjem) perf.
1. cantare:
zapeti od veselja cantare dalla gioia
zapeti podoknico cantare, fare una serenata
2. intonare
3. pren. cantare, poetare:
potujoči pevec je tedaj zapel o junaških delih vitezov in nebeških očeh grajskih gospodičen il trovatore allora toccò le corde per cantare le eroiche imprese dei cavalieri e gli occhi celestiali delle giovani castellane
4. pren. dire:
knjiž. pošteno jih zapeti komu strigliare ben bene qcn.
5. cantare (di animali); suonare:
petelin je dvakrat zapel il gallo cantò due volte
rog, struna, zvon zapoje suona il corno, la corda, la campana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zapel (zabrnel)
je motor il motore ronzò
zapele so kose, zapela je sekira le falci sfrusciarono (alla falciatura), (nel bosco) le scuri risuonarono
pren. srce mu je zapelo il cuore gli balzò dalla gioia
zločinec je končno zapel il criminale si decise a cantare, a confessare
pren. zapeti komu hvalo cantare, tessere le lodi di qcn.
rel. zapeti novo mašo dire la prima messa, essere consacrato sacerdote - zmasírati (-am) perf. massaggiare:
pog. koga pošteno zmasirati picchiare, bastonare qcn.; spianare le costole, spianare il groppone a qcn. - živéti (-ím) imperf.
1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia
2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco
3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente
4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio
5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli
6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani
7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia
8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari
9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
/ 1
Število zadetkov: 14