Franja

Zadetki iskanja

  • pijáča (-e) f

    1. bevanda:
    mrzle, tople pijače bevande fredde, calde
    osvežilna pijača bevanda rinfrescante
    zdravilna pijača bevanda medicinale, bevanda medicamentosa, pozione
    krepčilna pijača bevanda ristoratrice, ristorativa, tonificante
    alkoholna, brezalkoholna pijača alcolico, analcolico
    žgana pijača alcolico, distillato
    naročiti pijačo ordinare da bere

    2. pren. alcolico

    3. il bere:
    pijača ga bo uničila si rovina a furia di bere
    vdajati se pijači darsi al bere
    pijača mu je šla v noge, mu je zlezla v glavo è così ubriaco, da non poter muoversi, il bere gli ha dato alla testa
  • hladílen (-lna -o) adj. di raffreddamento, di refrigerazione; frigorifero; rinfrescante:
    hladilna naprava dispositivo di raffreddamento
    hladilna voda acqua di raffreddamento
    hladilno sredstvo refrigerante
    hladilni pult, vagon banco frigorifero, carro frigorifero
    hladilna omara frigorifero, frigo
    hladilni sistem sistema di refrigerazione
    hladilna tehnika tecnica di refrigerazione
    hladilna pijača bevanda rinfrescante
    strojn. hladilna kača serpentina di raffreddamento
    hladilna rebra alette di raffreddamento
    hladilna tekočina liquido refrigerante
    hladilni stolp torre di raffreddamento
  • kísel (-sla -o)

    A) adj.

    1. acido, acidulo, agro:
    kisla pijača bevanda acidula
    kislo mleko latte acido
    kisle kumarice cetrioli sottaceto

    2. pren. arcigno, imbronciato:
    kisel obraz viso imbronciato

    3. kem. acido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
    bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
    gastr. kisla juha zuppa acida
    agr. kisla krma foraggio insilato
    metal. kisla opeka mattone refrattario
    gastr. kisla smetana panna acida
    kisla voda acqua minerale
    metal. kisla žlindra loppa quarzosa
    kisla tla terreno acido
    meteor. kisli dež pioggia acida
    pren. kislo vreme brutto tempo
    gastr. kislo zelje crauti

    B) kísli (-a -o) m, f, n
    požirek kislega un sorso di bevanda acidula
    vleči na kislo essere acidulo
  • končáti (-ám) | končávati (-ávam)

    A) perf., imperf.

    1. finire, terminare, concludere, por fine, smettere:
    končaj že predavati e smettila di predicare!
    predsednik je govor končal s pozdravljanjem in dobrodošlico gostom il presidente concluse salutando e dando il benvenuto agli ospiti
    končati izmeno smontare

    2. (uničiti, uničevati; ugonobiti, ugonabljati) rovinare; uccidere:
    pijača ga je končala do kraja il bere lo ha rovinato completamente

    B) končáti se (-ám se) | končávati se (-ávam se) perf. imperf. refl. finire, terminare, concludersi; sboccare, sfociare; uscire:
    poletje se naglo končava l'estate presto finisce
    lingv. končati se s soglasnikom uscire in consonante
    razprava se je končala s prepirom la discussione sfoció in una rissa
  • krepílen (-lna -o) adj. corroborante, ricostituente, cordiale, tonico, tonificante:
    krepilna pijača cordiale
  • lás (-ú) pl. lasjé m

    1. capello;
    lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
    pramen, šop las ciuffo di capelli
    lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
    barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
    pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
    popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
    bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
    črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

    2. tekst. pelo

    3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
    ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

    4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
    za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
    lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
    nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
    lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
    zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
    skočiti si v lase prendersi per i capelli
    za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
    njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
    biti si v laseh litigare
    skočiti si v lase accapigliarsi
    delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
    lasje (na koruznem storžu) pennacchio
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
  • ledén (-a -o) adj.

    1. di ghiaccio, glaciale; ghiacciato:
    ledene plošče banchi di ghiaccio
    ledena gora iceberg, montagna di ghiaccio
    vrh ledene gore la punta dell'iceberg
    ledena cesta strada ghiacciata
    leden veter vento gelido

    2. pren. di ghiaccio, gelido; polare:
    ledena burja vento polare
    geogr. Severno Ledeno morje Mare Polare Artico

    3. pren. di ghiaccio, glaciale:
    ledeni obraz volto di ghiaccio
    ledeno srce cuore di ghiaccio

    4. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) terribile, atroce:
    leden obup, strah disperazione, spavento terribile
    ledena groza terrore atroce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. ledena bomba bomba di gelato
    geol. ledena doba epoca glaciale
    ledena jama grotta ghiacciata
    ledena sveča ghiacciolo
    ledeni možje, svetniki gelo di maggio
    šport. ledeni stadion palazzetto del ghiaccio
    alp. ledena gmota seracco
    ledena pijača ghiacciata, granita
    ledena skorja calabrosa
    gastr. ledeni mering spumone
    geogr. ledeni nanos pack
  • míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
    hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
    kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
    delovna miza tavolo di lavoro
    pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
    kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
    povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
    biljardna miza tavolo da bigliardo
    operacijska miza tavolo operatorio
    prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
    meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
    pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
    pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
    pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
    pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
    teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
    alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
    šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)
  • nesréčen (-čna -o) adj.

    1. infelice:
    nesrečna ljubezen amore infelice

    2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
    roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
    nesrečni dnevi i giorni nefasti

    3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
    ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
    imeti nesrečne roke sballarle tutte
    trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
    kraj nesrečnega imena luogo infausto
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • odtájati (-am) | odtajeváti (-újem)

    A) perf., imperf. sgelare, sciogliere:
    pijača mu je odtajala jezik gli si sciolse la lingua a furia di bere
    odtajati led sbrinare

    B) odtájati se (-am se) | odtajeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. sgelarsi
  • odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.

    1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
    odvezati usta sbavagliare
    odvezati oči sbendare gli occhi
    odvezati rano sbendare la ferita

    2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
    odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
    samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
    pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. odvezati izobčenja ricomunicare
    odvezati krivde discolpare
    navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave
  • omájati (-am) perf. scuotere; smuovere; danneggiare; intaccare (tudi ekst.);
    omajati koga v njegovem prepričanju smuovere uno dalle sue convinzioni
    omajati zdravje intaccare la salute
    pijača jim je omajala jezike a furia di bere gli si sciolsero le lingue
  • opójen (-jna -o) adj. inebriante:
    opojni vonj vrtnic l'inebriante profumo delle rose
    opojna pijača bevanda alcolica, alcolico; ekst. nepente; star. bevanda spiritosa
    bot. opojno trebelje cerfoglio (Chaerophyllum termulum)
  • opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
    opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
    opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
    opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
    opraviti nalogo eseguire un compito
    opraviti nakupe fare acquisti
    opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
    opravljati funkcijo coprire una carica
    opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

    2. combinare, riuscire a fare:
    s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

    3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
    z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
    nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

    4. pren. esser finito, fallito:
    kot igralec je opravil è un attore finito

    5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
    imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
    imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
    nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

    6. star. vestire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
    opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
    pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
    dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
    zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
    pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
    nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
    opraviti s kom ammazzare qcn.
    šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
    še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
    mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
    rel. opraviti spoved confessarsi
    rel. opravljati službo božjo celebrare la messa
  • osvežílen (-lna -o) adj. rinfrescante, refrigerante:
    osvežilna pijača bibita, dissetante
  • penèč (se) (-éča -e (se))

    A) adj. schiumante, spumante, spumeggiante, spumoso:
    peneče (se) vino spumante
    peneča se pijača sciampagnino

    B) penèč (se) (v adv. rabi) schiumando
  • pijáčica (-e) f hipok. od pijača bevanda; il bere
  • pogubíti (-ím) | pogúbljati (-am) perf., imperf.

    1. (izgubiti, izgubljati) perdere:
    pogubiti dušo perdere l'anima

    2. pren. (uničiti, uničevati) mandare in rovina, rovinare, travolgere; rel. dannare; pren. mandare a patrasso:
    ljubezen ga je pogubila l'amore è stato la sua rovina
    pijača ga pogublja si rovina col bere
    gospodarska kriza je pogubila številne države la crisi economica ha travolto molte nazioni
  • pokopáti (-kópljem) | pokopávati (-am) perf., imperf.

    1. seppellire; sotterrare, tumulare; inumare:
    pokopati v družinsko grobnico seppellire nella tomba di famiglia

    2. ekst. seppellire, coprire:
    plaz je pokopal pod seboj alpiniste una valanga seppellì gli alpinisti

    3. pren. (povzročiti, da kdo umre) portare alla tomba; uccidere:
    pokopala ga je pijača il vizio del bere lo portò alla tomba

    4. pren. rovinare, dare il colpo di grazia, essere il colpo di grazia; affossare:
    ta izjava je obtoženca dokončno pokopala la dichiarazione fu il colpo di grazia per l'accusato
    pokopati zakonski predlog affossare una proposta di legge

    5. pren. (pozabiti na, opustiti) accantonare, abbandonare; dimenticare