Franja

Zadetki iskanja

  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • ángelski (-a -o) adj. rel. angelico; angelicale, angelicato (tudi pren.); serafico:
    angelski obraz viso angelico
    rel. angelsko češčenje (molitev) salutazione angelica
  • asimétričen (-čna -o) adj. (nesomeren) asimmetrico:
    asimetričen obraz faccia asimmetrica
    asimetrična razvrstitev disposizione asimmetrica
  • bandítski (-a -o) adj. di, del, da bandito; criminale; di, del delinquente, delinquenziale; (surov) brutale:
    banditski napad un attacco criminale
    banditski obraz ceffo da delinquente, faccia da capestro
    banditsko vedenje comportamento brutale
  • bélkast (-a -o) adj. bianchiccio, biancastro:
    belkast obraz viso biancastro
    med. belkast jezik lingua saburrale
    vet. belkasta dlaka porcellana
    belkasta lisa (na konjski nogi) balza, balzana
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • dívji (-a -e) adj.

    1. selvaggio, selvatico:
    divje rastline piante selvagge, selvatiche
    divje živali animali selvaggi, selvatici

    2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

    3. pren. selvaggio, selvatico

    4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
    divji obraz, pogled uno sguardo furioso
    otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
    biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
    biti divji na kaj andare matto per qcs.
    ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
    ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
    začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
    pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

    6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

    7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
    divja gradnja costruzione abusiva
    divji lov caccia di frodo
    divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    etn. divja jaga spiriti degli antenati
    zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
    divja mladika pollone, selvaggione
    bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
    med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
    bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
    bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
    zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
    bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
    bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
    bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
    šport. divja voda acqua viva
    divji ples ballo frenetico
    divje upiranje opposizione furiosa
    divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
    divja strast passione selvaggia
    zool. divji golob palombo, colombo selvatico
    bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
    divji mož orco
    divji štrajk sciopero selvaggio
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • izbrázdati (-am) perf.

    1. arare

    2. solcare; lasciare solchi (tudi ekst.):
    čas je izbrazdal njen obraz il tempo ha lasciato profondi solchi sul suo volto
  • iznakáziti (-im) | iznakaževáti (-újem) perf., imperf. deformare, deturpare, sfigurare; devastare:
    obraz, ki ga je iznakazila bolezen un viso devastato dalla malattia
  • karakterístičen (-čna -o) adj.

    1. caratteristico:
    pošta karakteristična številka prefisso
    karakteristične številke države indicativo
    karakteristična številka Slovenije je 386 l'indicativo della Slovenia è 386

    2. peculiare, tipico, singolare:
    obraz s karakterističnim nosom un volto dal naso peculiare
  • kázati (kážem) ➞ pokazati

    A) imperf.

    1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
    kazati dokumente esibire i documenti
    kazati pot indicare la strada

    2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
    mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti

    3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
    bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite

    4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
    letina dobro kaže il raccolto promette bene
    vreme kaže na dež il tempo volge al brutto

    5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
    obraz je kazal strah il volto denotava paura
    fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica

    6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
    o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
    niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
    vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
    kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
    kazati komu jezik fare le boccacce
    na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
    kazati komu osle fare sberleffi a uno
    kazati zobe mostrare i denti
    streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
    kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
    kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
    slabo kaže le cose si mettono male

    B) kázati se (kážem se) imperf. refl.

    1. mostrarsi, farsi vedere

    2. pren. trasparire:
    iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
    kazati se v obrisih delinearsi
  • kísel (-sla -o)

    A) adj.

    1. acido, acidulo, agro:
    kisla pijača bevanda acidula
    kislo mleko latte acido
    kisle kumarice cetrioli sottaceto

    2. pren. arcigno, imbronciato:
    kisel obraz viso imbronciato

    3. kem. acido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
    bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
    gastr. kisla juha zuppa acida
    agr. kisla krma foraggio insilato
    metal. kisla opeka mattone refrattario
    gastr. kisla smetana panna acida
    kisla voda acqua minerale
    metal. kisla žlindra loppa quarzosa
    kisla tla terreno acido
    meteor. kisli dež pioggia acida
    pren. kislo vreme brutto tempo
    gastr. kislo zelje crauti

    B) kísli (-a -o) m, f, n
    požirek kislega un sorso di bevanda acidula
    vleči na kislo essere acidulo
  • kónjski (-a -o) adj.

    1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
    konjska nozdrv frogia
    konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
    konjski gnoj cavallino
    konjski prekupčevalec mercante di cavalli
    konjski šport ippica
    konjsko dirkališče ippodromo
    konjska odeja sago
    šport. konjska ograda paddock
    konjska oprava correggiame
    konjska oprema finimenti

    2. pejor. equino, da cavallo:
    konjski obraz una faccia equina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
    biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
    šah. konjska končnica finale di cavalli
    bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
    zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
    zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
    zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
    zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
    bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
    konjska para rozza
    zool. konjska pijavka emopide
    vet. konjska smrkavost mal del verme
    konjska vprega pariglia
    bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
    konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
    zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
    hist. konjski oklep barda
    konjski pastir buttero
    konjski ščipalnik torcinaso
    vet. konjsko hrkanje corneggio
  • krásen (-sna -o) adj.

    1. bello, bellissimo, stupendo, leggiadro, incantevole, magnifico:
    krasen dan giornata bella, bellissima
    krasen obraz un incantevole visino
    krasna stara cerkev una stupenda chiesa antica

    2. buono; onesto, dabbene, probo:
    to so krasni ljudje tutta gente dabbene, ottima gente
  • krasíti (-ím) imperf. ➞ okrasiti ornare, decorare; abbellire; parare; pren. ricamare:
    obraz mu je krasila gosta, črna brada una folta barba nera gli abbelliva il volto
    praznično krasiti mesto parare a festa la città
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    um. krasiti s štukaturami stuccare
    krasiti s trakovi infiocchettare
    krasiti s cvetjem infiorare
    krasiti z biseri, z dragulji imperlare, ingemmare, ingioiellare
    krasiti z zastavami imbandierare
  • kréden (-dna -o) adj. di gesso; gessato; a gesso, patinato:
    geol. kredna doba cretaceo
    kredne barvice gessetti
    kredne skale rocce di gesso
    kredni papir carta a gesso, patinata
    pren. kreden obraz bianco livido in volto
  • lagáti (se) (lážem (se))

    A) imperf., imperf. refl.

    1. mentire, dire bugie, menzogne:
    pog. debelo, nesramno, predrzno lagati, lagati v obraz mentire alla grossa, spudoratamente
    lagati, kot pes teče essere un gran bugiardo, bugiardo più d'un epitaffio

    2. pren. (biti neresničen, varljiv) mentire

    B) lagáti si (lážem si) imperf. refl. mentirsi, ingannarsi, illudersi
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente ruba e chi ruba mente
  • lebdéti (-ím) imperf.

    1. librarsi, stare sospesi; pendere; pren. aleggiare; levitare:
    nad poljem lebdi rahla meglica sulla campagna si stende una leggera nebbiolina
    okoli ust mu lebdi nasmeh un sorriso aleggia attorno alle labbra

    2. pren. stare davanti; essere presente, avere presente:
    materin obraz je lebdel v njegovi duši nell'anima aveva presente il volto materno
  • léči1 (léžem) perf.

    1. coricarsi; stendersi, sdraiarsi

    2. knjiž. avere rapporti carnali; star. giacere (con)

    3. posarsi

    4. coprire (la superficie)

    5. manifestarsi, disegnarsi:
    grenkoba mu je legla na obraz un'aria di amarezza si disegnò sul suo volto

    6. farsi sentire:
    leta so legla nanj s svojo težo il peso degli anni si fece sentire
    leči k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo passare a miglior vita, andare al Creatore