Franja

Zadetki iskanja

  • nápak adv. (narobe, napačno)

    1. male, in modo sbagliato, erroneo:
    napak je storil, ko je odgovarjal ha fatto male a rispondere

    2. (v povedni rabi z nikalnico) non male, mica male, piuttosto bene, benino:
    ne bi bilo napak zate, če bi to storil non sarebbe male per te se lo facessi
    fant ni napak il ragazzo non è male
    ne godi se mu napak non gli va male
    pog. napak mu hodi, ko nima šol il guaio è che non ha scuole
  • kàkor

    A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
    beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

    B) konj.

    I.

    1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
    toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

    2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
    sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
    ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

    3. (izraža podobnost) come:
    ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

    4. (izraža dozdevno podobnost) come:
    srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

    5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
    ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
    kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

    6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
    film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

    II. (v odvisnih stavkih)

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
    on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
    plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
    maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
    dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
    ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
    (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
    ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

    2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

    3. (v pogojnih odvisnikih) se:
    kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

    4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
    kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

    5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
    ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

    6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
    postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • kopíca1 (-e) f

    1. mucchio (di fieno, di paglia)

    2. mucchio; ammasso; coacervo, congerie:
    astr. zvezdna kopica ammasso stellare
    kopica ljudi agglomerazione di persone
    kopica napak una congerie di errori
  • nájti (nájdem)

    A) perf.

    1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
    v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
    najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
    živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
    najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio

    2. (z glagolskim samostalnikom)
    najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
    najti užitek trovare piacere
    predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
    vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
    ob tem ne najdem besed non trovo parole
    fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
    večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
    najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
    le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
    PREGOVORI:
    lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
    kdor išče, najde chi cerca trova
    tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) nájti se (nájdem se) perf. refl.

    1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi

    2. pog. trovarsi, incontrarsi
  • odpráva (-e) f

    1. abolizione, soppressione; abrogazione:
    odprava suženjstva abolizione della schiavitù

    2. eliminazione, distruzione:
    odprava napak eliminazione degli errori
    sredstva za odpravo zajedalcev sostanze antiparassitarie
    med. odprava ploda aborto indotto

    3. invio; ricovero:
    odprava bolnika v bolnico ricovero del malato all'ospedale
    žel. odprava vlaka segnale di partenza (del treno)

    4. spedizione:
    alpinistična odprava spedizione alpinistica
    reševalna odprava spedizione di salvataggio

    5. voj. spedizione:
    kazenska odprava spedizione punitiva
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odprava časopisov, revij, knjig messaggerie
    odprava davka detassazione
    ekon. odprava kartela decartellizzazione
    odprava omejitev liberalizzazione
    odprava zapore sbloccamento
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • pregrešíti (-ím)

    A) perf. commettere:
    pregrešiti veliko hudih napak commettere molti errori gravi

    B) pregrešíti se (-ím se) perf. refl.

    1. rel. peccare

    2. pren. peccare, contravvenire, trasgredire, violare:
    pregrešiti se zoper zdrav razum peccare contro il buon senso
    pregrešiti se proti zakonom contravvenire alle leggi
    pregrešiti se pri hrani peccare di gola
  • razkrívanje (-a) n scopertura; scoperta; svelamento, messa a nudo; manifestazione, confessione; rivelazione:
    razkrivanje zaupnih informacij rivelazione di informazioni confidenziali, riservate
    razkrivanje napak sodobne družbe messa a nudo dei mali della società moderna
  • razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
    razumeti pojem afferrare un concetto
    dati razumeti dare a intendere
    razumeti napak fraintenere

    2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
    razumeti mladostnika capire l'adolescente

    3. (biti sposoben dojeti) capire:
    angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
    matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
    ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razumeti na mah comprendere a volo
    ne razumeti šale non stare allo scherzo
    kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
    ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

    B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

    1. intendersi; andare d'accordo:
    v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

    2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
    na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
    razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

    3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
    vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
    govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!
  • rezultát (-a) m

    1. risultato, esito:
    rezultati anketiranja, volitev i risultati dei sondaggi, delle elezioni
    rezultati raziskovanja i risultati delle ricerche
    prizadevanja so ostala brez rezultata gli sforzi non hanno dato risultati

    2. mat. (kar se dobi z računsko operacijo) risultato:
    rezultat množenja, seštevanja il risultato della moltiplicazione, della somma

    3. šport. (s številom izražen športni dosežek) risultato; score;
    rekordni rezultati risultati da record, record
    rezultati zadnjega kola nogometnega prvenstva i risultati dell'ultimo girone del campionato di calcio

    4. pren. figlio, frutto:
    veliko sodobnih problemov je rezultat starih napak molti problemi contemporanei sono figli di errori passati
    vzgojni rezultat il frutto dell'educazione
    brez rezultata (brez haska) senza frutto

    5. (dosežek, učinek) prestazione; performance:
    športni rezultati prestazioni atletiche
    šport. neodločeni rezultat pareggio
    uradni rezultat risultato ufficiale
  • spreglédati (-am) | spregledováti (-újem) perf., imperf.

    1. aprire gli occhi; vedere

    2. capire, intuire, indovinare; smascherare:
    spregledati namene nekoga intuire le intenzioni di qcn.
    spregledati špekulanta smascherare lo speculatore

    3. non vedere, lasciarsi sfuggire:
    voznik je spregledal prometni znak il conducente non vide il segnale stradale
    spregledati rdečo luč passare col rosso
    med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal nekaj napak nel correggere le bozze di stampa mi sono sfuggiti alcuni errori

    4. (hote ne videti česa nedovoljenega) lasciar perdere, sorvolare (su)

    5. (ne upoštevati) ignorare, trascurare:
    spregledati nekaj pomembnih dejstev trascurare alcuni importanti dati di fatto

    6. jur. esentare, esimere, dispensare (da); condonare:
    spregledati dolg esentare qcn. dal pagamento del debito
  • uhájati (-am) | uíti (uídem) imperf., perf.

    1. fuggire, scappare; evadere:
    uhajati od doma scappare di casa
    uiti iz zapora evadere dalla prigione
    uiti iz glave scappare di mente

    2. (iztekati) uscire, fuoriuscire, sprigionarsi, sfiatare:
    iz cevovoda uhaja voda l'acqua esce dalle condutture
    plin uhaja il gas sfiata

    3. (utrgati se) venire, uscire; mandare:
    iz grla so ji uhajali kriki dal suo petto venivano urla
    fantu je uhajal smeh al ragazzo veniva da ridere

    4. (usmerjati se) andare:
    misli so mu uhajale v domači kraj andava col pensiero al luogo nativo

    5. (izmakniti se pred kom, čim) sfuggire, scampare:
    uiti nevarnosti scampare il pericolo
    žarg. šport. kolesar je ušel vodilni skupini il corridore sfuggì al plotone di punta

    6. (opaziti, zaznati) sfuggire:
    kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost da buon osservatore non si lasciò sfuggire nessun particolare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bolniku uhaja voda il malato soffre di incontinenza
    pren. ušlo mu je, da je vsega kriv sosed gli scappò detto che la colpa era del vicino
    deset let mu ne uide si prenderà come minimo dieci anni di prigione
    pren. srce mu je ušlo v hlače si perse di cuore
    otroku je ušlo il bambino se l'è fatta addosso
    vlak mu je ušel pred nosom il treno gli scappò davanti al naso
    pri popravljanju mu je ušlo nekaj napak nella correzione si lasciò sfuggire alcuni errori
    zmaga mu ne more uiti ha ormai la vittoria in tasca, la vittoria non gli può sfuggire
  • vtihotápiti (-im) | vtihotápljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. contrabbandare, introdurre di contrabbando

    2. introdurre di nascosto, di soppiatto

    B) vtihotápiti se (-im se) | vtihotápljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. penetrare di nascosto, intrufolarsi

    2. infiltrarsi, intrudersi; pren. insinuarsi:
    v organizacijo so se vtihotapili provokatorji nell'organizzazione si sono infiltrati agenti provocatori
    v srce se ji je vtihotapil obup nel suo cuore si insinuò la disperazione

    3. penetrare, introdursi:
    v knjigo se je vtihotapilo več napak nel libro si sono introdotti vari errori
  • zaporédje (-a) n

    1. successione, sequela, sequenza, fila, sfilza, filza, catena, consecuzione:
    zaporedje dogodkov una catena, una consecuzione di avvenimenti
    zaporedje napak una filza di errori
    zaporedje nevšečnosti una sequela di noie

    2. successione, serie:
    mat. aritmetično, geometrično zaporedje successione aritmetica, geometrica
  • zarádi

    A) prep. (z rodilnikom)

    1. (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
    zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
    zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
    že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto

    2. (za izražanje namena) a, per, in:
    skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
    posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito

    3. zaradi lepšega pro forma, proforma:
    sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma

    4. pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
    zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
    zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
    knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
    zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
    zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
    um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte

    B) (v vezniški rabi) (zato) perciò:
    niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori
Število zadetkov: 16