modêrno adv. modernamente; (v povedni rabi) moderno:
oblačiti se moderno vestirsi modernamente
danes je moderno hoditi po gorah oggi è moderno fare escursioni in montagna
Zadetki iskanja
- modêren (-rna -o) adj.
1. (sodoben) moderno, attuale, contemporaneo:
moderni človek l'uomo moderno
moderni jeziki le lingue moderne
moderno gospodarstvo economia moderna
2. (ki vsebuje najnovejše tehnične pridobitve) moderno;
moderen hotel albergo moderno
moderna vzgoja educazione moderna
3. (ki upošteva najnovejše umetnostne tokove) moderno:
moderno slikarstvo la pittura moderna
4. (ki upošteva najnovejše norme, je v skladu z modo svojega časa) moderno:
moderna zakonca una coppia moderna
moderna frizura una pettinatura moderna
5. (ki ustreza splošnemu okusu določenega časa) moderno, di moda, alla moda, in voga:
športna krila so moderna le gonne casual sono di moda
alp. moderna alpinistika l'alpinismo moderno
um. moderna galerija galleria d'arte moderna
moderna numizmatika la numismatica moderna
šport. moderne olimpijske igre le olimpiadi moderne
moderni peteroboj il pentathlon moderno - modêrnež (-a) m
1. moderno
2. modernista - novodôben (-bna -o) adj. contemporaneo, moderno
- novomóden (-dna -o) adj. moderno, contemporaneo; dell', all'ultima moda
- novovéški (-a -o) adj.
1. hist. dell'Evo Moderno
2. (sodoben) contemporaneo, moderno - posodôbljen (-a -o) adj. ammodernato, modernizzato, rinnovato, moderno
- sodôben (-bna -o) adj.
1. moderno:
sodobna literatura letteratura moderna
sodobno stanovanje un appartamento moderno
2. contemporaneo, coevo - zmodernizíran (-a -o) adj. modernizzato, ammodernato; moderno
- nemodêren (-rna -o) adj. fuori moda, non moderno; vecchio, antiquato
- nesodôben (-bna -o) adj. non moderno; antiquato; superato; anacronistico
- gledalíšče (-a) n
1. teatro:
dramsko, operno gledališče teatro di prosa, teatro lirico (d'opera)
lutkovno, marionetno gledališče teatro dei burattini, delle marionette, (na Siciliji) teatro dei pupi
2. (poslopje) teatro:
balkon, galerija, parter v gledališču palco, galleria, platea del teatro
3. (dramska dejavnost) teatro:
antično gledališče teatro classico
sodobno gledališče teatro moderno
gledališče absurdnega teatro dell'assurdo
eksperimentalno gledališče teatro sperimentale
gledališče je razprodano a teatro c'è il tutto esaurito - kròj (-ôja) m
1. obl. taglio, linea; stile (del vestito); modello (di abito e calzatura):
moderen, ohlapen, oprijet kroj taglio moderno, ampio, aderente
2. (obleka, uniforma; noša) uniforme, costume - nekomunikatívnost (-i) f non comunicatività; incommunicabilità:
nekomunikativnost sodobnega človeka l'incomunicabilità dell'uomo moderno - nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo - odtujênost (-i) f alienazione, estraniazione; disaffezione:
odtujenost sodobnega človeka l'alienazione dell'uomo moderno
odtujenost družini disaffezione della famiglia - postávka (-e) f
1. ekon. partita; voce:
proračunske postavke partite del preventivo, partite di budget, di bilancio preventivo
2. voce, rubrica
3. (izhodišče) premessa, presupposto; punto di partenza; (dejstvo) fatto, realtà:
slabo stanje mnogih kulturnih spomenikov je zaskrbljujoča postavka v sodobnem svetu le cattive condizioni in cui versano tanti beni culturali sono una preoccupante reltà del mondo moderno
4. (misel, mnenje, predlog) idea, proposta
5. (trditev izjava) affermazione, tesi:
njegove postavke so apriorne le sue affermazioni sono apodittiche, aprioristiche
6. filoz. proposizione (del sillogismo)
7. ekon.
odbitna postavka trattenuta, ritenuta - priblížati (-am) | približeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. avvicinare, accostare; appressare
2. ekst. avvicinare:
ljudem približati moderno umetnost avvicinare al pubblico l'arte moderna
približevati pouk praktičnim potrebam avvicinare l'insegnamento ai bisogni pratici
storilnost približati evropskemu povprečju nella produttività avvicinarsi alla media europea
B) priblížati se (-am se) | priliževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. avvicinarsi, accostarsi, appressarsi, farsi accosto, farsi accanto:
približati se na streljaj avvicinarsi a un tiro di fucile
2. ekst. avvicinarsi, appressarsi, convergere:
približeval se je čas odhoda l'ora della partenza si avvicinava - svét (-á) m
1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni
2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale
3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante
4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna
5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica
6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno
7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica
8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi
9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo
10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo - ustrézati (-am) imperf.
1. corrispondere, rispondere; essere adatto, adeguato:
take ceste ne ustrezajo sodobnemu prometu strade non adeguate al traffico moderno
ustrezati pričakovanjem rispondere alle aspettative
2. adm. essere conforme, essere in conformità:
pogodba ustreza predpisom il contratto è in conformità con le norme
3. accontentare, soddisfare; confare:
skušala mu je v vsem ustrezati cercava di accontentarlo in tutto
dati vsakemu, kar mu (najbolje) ustreza dare a ciascuno ciò che meglio gli si confà