máli (-ega)
A) m bambino, piccolo; figliolo
B) máli (-a -o) adj.
1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve
2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo
C) máli (-a -o) m, f, n
1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola
2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
Zadetki iskanja
- bolézen (-zni) f
1. med. malattia; male; infermità; patologia; -patia:
huda, neozdravljiva bolezen malattia grave, inguaribile
dedna, nalezljiva, poklicna bolezen malattia ereditaria, contagiosa, professionale
bolezen mišic miopatia
bolezen ožilja vascolopatia
bolezni dihal, srca malattie degli organi respiratori, cardiache
nalesti se bolezni, dobiti bolezen ammalarsi, contrarre una malattia
2. pren. (pomanjkljivosti, napake) mali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
angleška bolezen rachitismo
med., vet. Bangova bolezen brucellosi
duševna bolezen alienazione mentale
francoska bolezen mal francese, sifilide
gorska bolezen mal di montagna
kronična bolezen malattia cronica
morska bolezen mal di mare
sladkorna bolezen diabete
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura - a1 m inv.
1. (lettera) a:
mali a a minuscola
veliki A A maiuscolo
od a do ž dalla a alla zeta, dal principio alla fine
lit. rima aabb rima baciata
gost. hotel A kategorije albergo di I categoria
med. krvna skupina A gruppo sanguigno A
vitamin A vitamina A
muz. A-dur La maggiore
a-mol La minore
šah. polje a1 casella a1
2. lingv. (samoglasnik)
a vocale a
3. A (za označevanje osebe) A:
A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma - b [bé] (beja) m (lettera) bi:
mali, veliki b bi minuscola, maiuscola
(kot nadomestilo za ime osebe) B:
A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma
če si rekel a, reci tudi b e di' tutto!; šalj. e sputa tutto il tuo veleno!
točka b (npr. zapisnika) il secondo punto
gost. hotel B kategorije hotel di II categoria
muz. B-dur, b-mol Si bemolle maggiore, Si bemolle minore - bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato - brátranec (-nca) | -nka (-e) m, f cugino (-a);
mali, mrzli bratranec cugino di 2o grado - c [cé] m c /ci/:
mali c, veliki C c minuscola, C maiuscola
vitamin C, C vitamin vitamina C
muz. ton c do
muz. C-dur Do maggiore
muz. c-mol Do minore
muz. C ključ chiave di do, di Do minore
šah. kmet na c liniji pedone sulla linea, sulla colonna c - čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo - člôvek (-éka) m pl. ljudje
1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale
2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore
3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?
4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco - d [dé] m inv. d, di:
mali d, veliki D d minuscola, D maiuscola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. vitamin D vitamina D
muz. ton d (tono) re
D-dur re maggiore
d-mol re minore
šah. d-linija linea d - ekrán (-a) m (zaslon) schermo; schermo televisivo; ekst.
mali ekran piccolo schermo, televisione
veliki ekran grande schermo, cinema - gréh (-a) m
1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato
2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole - h m (lettera) acca; consonante h:
mali, veliki h acca minuscola, maiuscola
grlni h h laringale
muz. (ton) h sì
muz. h dur, h mol sì maggiore, sì minore
voj. H bomba bomba H, bomba all'idrogeno
H vitamin vitamina acca - intervál (-a) m
1. (preseldek, premor; razmik) intervallo:
bolečine so se pojavljale v kratkih intervalih i dolori si facevano sentire a brevi intervalli
2. muz. intervallo:
harmonski interval intervallo armonico
mali, veliki interval intervallo diminuito, aumentato
3. mat. intervallo:
odprt, zaprt interval intervallo aperto, chiuso
meja intervala ampiezza dell'intervallo
4. fiz. intervallo:
frekvenčni interval intervallo delle frequenze acustiche
temperaturni interval intervallo di temperatura - j [jé] m inv. (lettera) i lunga:
mali j, veliki J i lunga minuscola, maiuscola - jêsen (-éna) m
1. bot. frassino (Fraxinus excelsior);
mali jesen ornello, orno, laburno (Fraxinus ornus)
2. (legno di) frassino - kázati (kážem) ➞ pokazati
A) imperf.
1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
kazati dokumente esibire i documenti
kazati pot indicare la strada
2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti
3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite
4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
letina dobro kaže il raccolto promette bene
vreme kaže na dež il tempo volge al brutto
5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
obraz je kazal strah il volto denotava paura
fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica
6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
kazati komu jezik fare le boccacce
na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
kazati komu osle fare sberleffi a uno
kazati zobe mostrare i denti
streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
slabo kaže le cose si mettono male
B) kázati se (kážem se) imperf. refl.
1. mostrarsi, farsi vedere
2. pren. trasparire:
iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
kazati se v obrisih delinearsi - kmèt (-éta) | -íca (-e) m, f
1. contadino (-a); agricoltore (-trice); knjiž. villico (-a):
mali, srednji, veliki kmet contadino piccolo, medio, ricco
hist. kmet tlačan servo della gleba
2. pejor. bifolco, villano; pog. cafone
3. pren. pl. kmeti contado; campagna, campagne:
priti s kmetov venire dal contado
živeti na kmetih vivere in campagna
4. šah. pedone - ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto - lòv (lôva) m
1. caccia; partita, battuta di caccia:
iti na lov andare a caccia
prirejati velike love organizzare grandi partite di caccia
lov na jelena caccia al cervo
lov in ribolov la caccia e la pesca
divji lov caccia di frodo
lov s sokoli caccia col falcone, falconeria
lov na merjasca caccia al cinghiale
2. ekst. caccia (tudi pren.), pesca:
lov na limanice caccia con la pania
oprema za podvodni lov attrezzatura per la pesca subacquea
3. (kar se ulovi) preda, bottino; cacciagione
4. pren. lov na, za caccia; ricerca; brama; febbre:
lov za bogastvom brama di ricchezze
lov za zlatom febbre dell'oro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lov na čarovnice caccia alle streghe
etn. divji lov spiriti degli antenati (che compaiono a Natale)
antr. lov na glave caccia di teste
mali, nizki lov caccia minuta
veliki, visoki lov caccia grossa
krožni lov battuta (di caccia) in cerchio
lov na čakanje appostamento
lov na klic caccia a richiamo
lov v črti, v strelcih battuta a rastrello
lov na ptice s piščalko caccia col chioccolo
lov s ptičjimi mrežami ragnaia