Franja

Zadetki iskanja

  • méh (-a) m

    1. mantice (del fabbro, dell'organo)

    2. šalj. fisarmonica:
    nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

    3. star. (duda) zampogna, cornamusa

    4. otre:
    meh vina otre di vino
    pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
    vulg. razparati komu meh sventrare uno
    pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
    pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
    imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
    delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
    sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
    goniti meh tirare, menare il mantice
    fot. kamera na meh camera a soffietto
    čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    zool. pljučni meh sacco aereo
    teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
    PREGOVORI:
    prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • díhati (-am) | díhniti (-em) imperf., perf.

    1. respirare:
    dihati s pljuči, s škrgami respirare coi polmoni, con le branchie
    dihati skozi nos, usta respirare col naso, con la bocca
    težko dihati respirare a fatica
    globoko, sunkovito dihati respirare profondamente, affannosamente
    dihati kot kovaški meh ansimare, soffiare come un mantice

    2. (izdihavati, izdihniti) espirare

    3. (vdihavati, vdihniti) inspirare

    4. (pihljati, zapihljati) spirare

    5. (živeti, dobro se počutiti) respirare

    6. pren. (živeti, uspevati) respirare:
    težke razmere mu ne dajo dihati le difficili condizioni materiali non lo lasciano respirare
  • goníti (gónim)

    A) imperf.

    1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
    potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
    agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
    goniti vesla remare
    veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti

    2. incitare, spronare; abs. correre;
    goniti konja incitare il cavallo
    pren. goniti sovražnika incalzare il nemico

    3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
    goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo

    4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare

    5. cacciare via, scacciare

    6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
    vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
    goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
    lov. pes goni il cane insegue la selvaggina

    B) goníti se (-im se) imperf. refl.

    1. essere in calore, in fregola

    2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi
  • kováški (-a -o) adj. obrt. di, del, da fabbro:
    kovaški meh mantice del fabbro
    kovaška klada matrice da fucinare
    kovaške klešče tenaglie da fabbro
    kovaško ognjišče focolare (del fabbro), fucina
    kovaška stiskalnica fucinatrice
    kovaška torba ferriera
    kovaško kladivo maglio; mazza
    kovaško stiskalo presella
    pren. sopsti kakor kovaški meh sbuffare, soffiare come un mantice
  • ledvíčen (-čna -o) adj. anat., med. renale, del rene:
    med. ledvično vnetje nefrite, nefropatia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. ledvična pečenka lombata di vitello
    ledvična jed rognone, rognata
    anat. ledvična sredica sostanza midollare
    anat. ledvične čašice calici renali
    med. ledvični kamni calcoli renali
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    med. ledvična kila nefrocele
    med. ledvična ohromelost nefroplegia
    med. ledvični bolnik nefritico
    med. ledvični pesek arena, renella
  • mešìč (-íča) m

    1. dem. od meh piccolo otre, sacchetto

    2. bot. pannocchina, erba mazzolina (Scleranthus)
  • mešíček (-čka) m

    1. dem. od meh piccolo otre, sacchetto

    2. bozzolo (di baco da seta, di liparide); follicolo; sacco:
    anat. dlačni, lasni mešiček follicolo pilifero
    anat. jajčni mešiček follicolo ooforo
    bot. pelodni mešiček sacco pollinico

    3.
    očesni mešiček borsa, occhiaia

    4. anat.
    ušesni mešiček (ušesna mečica) lobo auricolare, lobulo dell'orecchio
    žlezni mešiček acino ghiandolare

    5. bot. utricolo
  • pljúčen (-čna -o) adj.

    1. del polmone, dei polmoni, polmonare; med. pneumonico:
    med. pljučne bolezni malattie dei polmoni, malattie polmonari
    pljučna tuberkuloza tubercolosi polmonare
    anat. pljučna arterija arteria polmonare
    med. pljučna kuga peste polmonare
    anat. pljučna mrena pleura
    med. pljučni infarkt infarto polmonare
    pljučni krvni obtok circolazione polmonare
    zool. pljučni meh sacco aereo
    anat. pljučni mehurček alveolo polmonare
    med. pljučni šum sibilo
    anat. pljučni vršiček apice del polmone, polmonare
    anat. pljučno krilo lobo polmonare

    2. gastr.
    pljučna pečenka filetto di manzo
  • prehóden1 (-dna -o) adj.

    1. di passaggio; di disimpegno; valicabile:
    prehodni prostor stanza, locale di disimpegno

    2. (ki je med koncem česa in začetkom česa drugega) di transizione, transitorio; polit. ponte, parcheggio:
    prehodno obdobje periodo di transizione
    min. prehodne kamenine rocce di transizione
    geol. prehodna cona zona di transizione
    jur. prehodne določbe norme transitorie
    polit. prehodna vlada governo di parcheggio, governo ponte

    3. (ki ne ostaja kje dalj časa) di passaggio:
    prehodni gost cliente di passaggio

    4. (ki traja malo časa) passeggero; effimero, precario, temporaneo:
    prehodna ohladitev raffreddamento passeggero
    dobiti prehodno zaposlitev trovare un lavoro temporaneo, precario
    lov. prehodna divjad selvaggina di passo
    žel. prehodna postaja stazione passante
    lingv. prehodni glagol verbo transitivo
    teh. prehodni meh soffietto
    šport. prehodni pokal coppa challenge
    jur. prehodni predpis norma provvisoria, norma ponte
    elektr. prehodni preklop collegamento in serie
  • raztegníti (-em) | raztegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tendere, allungare, dilatare, allargare; tirare:
    raztegniti kavč, mizo allungare il divano, il tavolo
    raztegniti obraz v nasmeh sorridere
    raztegniti preozke čevlje allargare le scarpe troppo strette

    2. pren. prolungare, protrarre:
    raztegniti debato protrarre la discussione
    malo raztegniti počitnice prolungare un po' le vacanze
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    raztegniti meh, harmoniko sciogliere la fisarmonica
    raztegniti meje (kake države) estendere i confini
    raztegniti oblast na sosednje dežele sottomettere le terre limitrofe
    raztegniti mošnjo mollare i cordoni della borsa
    šport. raztegniti mišice sgranchire i muscoli

    B) raztégniti se (-em se) | raztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. slargarsi, allargarsi

    2. prolungarsi, protrarsi, durare

    3. stendersi, distendersi:
    temni oblaki so se raztegnili po nebu nubi fosche si distesero nel cielo
    poleti se dan raztegne d'estate le giornate si allungano
    obraz se mu bo raztegnil, ko bo to slišal quando lo sentirà, torcerà il muso
  • sôpsti (sôpem) imperf.

    1. ansimare, ansare; avere difficoltà di respiro; ekst. sbuffare; knjiž. anelare:
    sopsti kot kovaški meh soffiare come un bufalo, sbuffare come un mantice

    2. aspirare profondamente

    3. soffiare, respirare:
    sopsti v otrple dlani soffiare nelle palme intirizzite
Število zadetkov: 11