Franja

Zadetki iskanja

  • bolézen (-zni) f

    1. med. malattia; male; infermità; patologia; -patia:
    huda, neozdravljiva bolezen malattia grave, inguaribile
    dedna, nalezljiva, poklicna bolezen malattia ereditaria, contagiosa, professionale
    bolezen mišic miopatia
    bolezen ožilja vascolopatia
    bolezni dihal, srca malattie degli organi respiratori, cardiache
    nalesti se bolezni, dobiti bolezen ammalarsi, contrarre una malattia

    2. pren. (pomanjkljivosti, napake) mali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    angleška bolezen rachitismo
    med., vet. Bangova bolezen brucellosi
    duševna bolezen alienazione mentale
    francoska bolezen mal francese, sifilide
    gorska bolezen mal di montagna
    kronična bolezen malattia cronica
    morska bolezen mal di mare
    sladkorna bolezen diabete
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • césta (-e) f

    1. strada; via:
    ravna, široka cesta strada diritta, larga
    asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
    dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
    obvozna cesta circonvallazione
    slepa cesta vicolo cieco
    Tržaška cesta via Trieste
    cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
    dela na cesti lavori in corso
    cesta pelje v la strada porta a
    vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
    ceste se križajo le strade si incrociano
    prečkati cesto attraversare la strada
    zapeljati s ceste uscire di strada

    2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
    cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
    avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
    avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
    avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
    avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
    astr. Rimska cesta Via lattea
    pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
    pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
    pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
    nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
    pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
    pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
    pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
    gledati na cesto dare sulla strada
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • dolína (-e) f

    1. valle, vallata:
    dolina leži, se odpira, se oži, se razprostira la valle giace, si apre, si chiude, si stende
    dolga, globoka, ozka dolina valle lunga, profonda, stretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. solzna dolina valle di lacrime
    alpska dolina valle alpina
    kraška dolina dolina
    ledeniška, rečna dolina valle glaciale, fluviale
    dno doline fondovalle

    2. (vbokli del vala) ventre (dell'onda):
    doline in grebeni valov i ventri e le creste delle onde
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • káj

    A) adv.

    1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
    kaj že greste? ve ne andate già?

    2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
    pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito

    3. (izraža grajo) ma:
    kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente

    4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
    ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!

    B) adv.

    1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
    gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti

    2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
    ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
    ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?

    3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
    življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
    (v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
    delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto

    4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
    kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
    udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
    vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì
  • káva (-e) f

    1. (zrna iz semen kavovca) caffè

    2. (pijača iz teh zrn) caffè:
    bela kava caffelatte
    črna kava caffè nero
    ekspresna kava caffè espresso, espresso
    kratka, dolga kava caffè ristretto, lungo
    kava z žganjem caffè corretto
    ledena kava caffè al gelato
    turška kava caffè turco, alla turca

    3. (pijača iz kavnega nadomestka) caffè:
    ječmenova kava caffè d'orzo
    kava iz cikorije caffè di cicoria

    4. pog. bot. (kavovec) caffè (Coffea arabica)
  • konvêrzija (-e) f

    1. knjiž. rel. conversione

    2. ekon. conversione:
    konverzija javnega dolga conversione del debito pubblico

    3. filoz., lingv. conversione

    4. fiz. conversione

    5. jur. conversione:
    konverzija dekreta v zakon conversione di un decreto in legge
  • móda (-e) f

    1. moda:
    moda dvajsetih let la moda degli anni venti
    moška, ženska moda moda maschile, femminile
    visoka moda alta moda
    sejem mode la fiera della moda
    oblačiti se po modi vestirsi alla moda
    novosti na področju mode novità della moda
    modeli italijanske mode i modelli della moda italiana

    2. ekst. moda; corrente:
    dolga krila niso več v modi le gonne lunghe non sono, non vanno più di moda
    film, knjiga, počitnice v modi film, libro, vacanze di moda, alla moda
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    priti iz mode uscire di moda
  • naslòv (-óva) m

    1. indirizzo:
    naslov na pismu, na pošiljki indirizzo sulla lettera, sul plico
    privatni naslov indirizzo privato
    vojaški naslov posta militare

    2. (ime glasbenega, likovnega, literarnega dela) titolo:
    naslov članka, filma, knjige titolo dell'articolo, del film, del libro
    naslov časopisa testata del giornale

    3. (beseda, ki izraža visoko stopnjo izobrazbe, stopnjo na hierarhični lestvici itd.) titolo:
    podeliti naslov doktor znanosti assegnare il titolo di dottore in scienze
    podeliti plemiški naslov dare il titolo nobiliare
    šport. osvojiti, braniti naslov prvaka conquistare, difendere il titolo di campione

    4. jur.
    pravni naslov titolo
    naslov za izterjatev dolga titolo di credito

    5. publ. cassa, fondo:
    dobiti sredstva iz naslova zdravstvenega zavarovanja percepire i mezzi dal fondo assistenza sanitaria

    6. star. (oznaka, vzdevek) soprannome, nomignolo; biblio.
    prejeti sto naslovov ricevere cento titoli (giornali, riviste, libri)
    inform. naslov celice simbolo della cellula
    pošta brzojavni naslov indirizzo telegrafico
    šah. mojstrski, velemojstrski naslov titolo di maestro, di grande maestro
  • neskônčno adv. infinitamente:
    neskončno dolg interminabile; fiume
    neskončno dolga seja seduta fiume
    neskončno majhen infinitesimale, infinitesimo
    neskončno majhna količina infinitesimo
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • oprostítev (-tve) f

    1. esenzione, esonero, remissione; franchigia; adm. svincolo:
    oprostitev carine, poštnine franchigia doganale, postale
    ekon. oprostitev plačevanja socialnih dajatev fiscalizzazione degli oneri sociali
    oprostitev (plačila) dolga remissione del debito

    2. jur. assoluzione, proscioglimento; dispensa; condono; affrancazione:
    popolna oprostitev, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov assoluzione piena, assoluzione per mancanza di prove
  • pálica (-e) f

    1. bastone; verga; mazza; barra; bacchetta; asta; canna; stecca:
    opirati se na palico appoggiarsi al bastone
    tepsti s palico bastonare, battere, picchiare col bastone
    palice so padale po hrbtu le bastonate piovvero sul groppone
    bambusova, leskova palica bastone di bambù, di nocciolo
    dolga, grčava, kljukasta palica bastone lungo, nodoso, ricurvo
    palica s kovinsko konico bastone con puntale, bastone chiodato
    igre biljardna palica stecca da biliardo
    čarovna palica bacchetta magica
    dirigentska palica bacchetta da direttore d'orchestra
    voj. nabijalna palica bacchetta, calcatoio
    voj. maršalska palica bastone da maresciallo
    zlata palica verga d'oro
    pastirska palica bastone da pastore
    ribiška palica canna da pesca
    šport. skakalna palica asta
    šport. smučarska palica bastoncino, racchetta da sci
    sprehajalna palica bastone, canna da passeggio
    rel. škofovska palica pastorale, bastone vescovile
    šport. štafetna palica testimone
    fiz. gorilna palica bacchetta combustibile
    fiz. kontrolna palica barra di controllo
    aer. krmilna palica cloche; barra di comando
    šport. palica za golf, za hokej mazza, bastone da golf, da hockey
    šport. skok ob palici salto con l'asta
    pren. palica je pela fu bastonato
    pren. priti na beraško palico ridursi al lastrico

    2. nekdaj (dolžinska mera, 138 cm) pertica
  • pásati (pášem) imperf. pog.

    1. piacere; far bene; gradire

    2. stare bene:
    dolga obleka ji paše i vestiti lunghi le stanno bene
  • plóvba (-e) f navt.

    1. navigazione; traversata:
    čezoceanska, rečna plovba navigazione transoceanica, fluviale
    plovba okrog sveta circumnavigazione del globo, della Terra; periplo della Terra
    dolga plovba, obalna plovba grande, piccolo cabotaggio
    kapitan dolge plovbe capitano di lungo corso
    linijska plovba navigazione di linea
    prosta, tramperska plovba navigazione (tramp)
    plovba čez Atlantik la traversata dell'Atlantico
    plovba proti vetru orzata, prueggio
    plovba z jadrnico veleggiata

    2. ekst. (družba) società di navigazione
  • poravnáva (-e) f

    1. pagamento; risarcimento:
    poravnava dolga pagamento del debito
    pravnava škode risarcimento dei danni

    2. jur. composizione; accomodamento;
    doseči poravnavo venire a una pacifica soluzione
    poravnava spora composizione della lite
  • povést (-i) f

    1. lit. racconto:
    zgodovinska povest racconto storico
    okvirna povest racconto a cornice

    2. storia:
    to je pa dolga povest (questa) è una storia lunga, ci sarebbe molto da raccontare
    pren. stara povest una vecchia storia, la solita solfa
  • prék

    A) adv.

    1. oltre:
    priti prek andare, passare oltre

    2. di là

    B) prék prep.

    1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
    skočiti prek ograje saltare oltre la siepe

    2. di traverso, trasversalmente:
    obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo

    3. per:
    reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle

    4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
    iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
    kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica

    6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
    voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
    pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri

    7. (za izražanj vmesnega člena) a:
    raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni

    8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
    poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere