šív (-a) m
1. cucitura, attaccatura, aggiuntatura:
napaka pri šivu na rokavu difetto all'attaccatura della manica
pokati, popuščati po šivih staccarsi lungo le cuciture
2. med. (nit) punto, sutura
3. anat. (stik lobanjskih kosti) sutura:
čelni, zatilnični šiv sutura coronale, occipitale
4. bot. sutura
5. min.
dvojčični šiv saldatura geminata
obrt. okrasni šiv impuntura
Zadetki iskanja
- dólg (-a -o) adj.
1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica
2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni
3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura - lobánjski (-a -o) adj. anat. cranico, craniale, del cranio:
lobanjska votlina cavità cranica
lobanjski svod volta cranica
lobanjski šiv sutura cranica
lobanjske kosti ossa del cranio
lobanjsko dno base cranica - nótranji (-a -e) adj.
1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno
2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni
3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore
4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta - okrásen (-sna -o) adj. decorativo, ornamentale, di decorazione; esornativo:
okrasni predmeti oggetti ornamentali
okrasne rastline piante ornamentali
bot. okrasna bučka coloquintide (Citrullus colocynthis)
lit. okrasni pridevek epiteto, epitheton ornans
obrt. okrasni šiv punto ornamentale
okrasna obroba balzana
arhit. okrasna palica rudente
okrasni čop pompon
okrasni okov boccola, borchia
okrasni predmet bibelot
arhit. okrasni rob fregio, modanatura
okrasni stolpič pinnacolo
okrasni žleb sguscio
okrasni žlebič (pri triglifu) glifo - sagitálen (-lna -o) adj. anat. sagittale:
sagitalni šiv sutura sagittale - spáran (-a -o) adj. scucito; disfatto:
sparan šiv scucitura - stránski (-a -o) adj.
1. laterale, di lato, di fianco:
stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
stranski vhod ingresso laterale
stranski pogled veduta di lato
2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
stranska cesta via, strada laterale
gled. stranski igralec attore generico
stranska (sorodstvena) linija linea collaterale
3. marginale, secondario; extra:
stranska vprašanja questioni, problemi marginali
stranski zaslužek guadagno extra
stranski proizvod sottoprodotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. stranska korenina radice avventizia
hidr. stranski jez contrargine
šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
obl. stranski šiv stelo, baghetta
geogr. stranski tok diffluente
farm. stranski učinek effetto collaterale
elektr. stranski vod derivazione
navt. stransko bočno jadro scopamare - vléči (vléčem)
A) imperf. ➞ vlačiti
1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea
2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava
3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa
4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa
5. gastr. stendere (la pasta)
6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!
7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria
8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto
9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo
10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene
11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione
12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare
13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu
14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga
15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio
16. (težko živeti) tirare la carretta, campare
17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano
B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.
1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra
2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita
3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo
4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna
5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto - zánkast (-a -o) adj. a maglie:
tekst. zankasta tkanina tessuto a spugna, bouclé
elektr. zankasto navitje avvolgimento embricato
obrt. zankasti šiv punto a nodo - zunánji (-a -e)
A) adj.
1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva
2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori
3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri
4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni
5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno
B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto
/ 1
Število zadetkov: 11