Franja

Zadetki iskanja

  • šív (-a) m

    1. cucitura, attaccatura, aggiuntatura:
    napaka pri šivu na rokavu difetto all'attaccatura della manica
    pokati, popuščati po šivih staccarsi lungo le cuciture

    2. med. (nit) punto, sutura

    3. anat. (stik lobanjskih kosti) sutura:
    čelni, zatilnični šiv sutura coronale, occipitale

    4. bot. sutura

    5. min.
    dvojčični šiv saldatura geminata
    obrt. okrasni šiv impuntura
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • lobánjski (-a -o) adj. anat. cranico, craniale, del cranio:
    lobanjska votlina cavità cranica
    lobanjski svod volta cranica
    lobanjski šiv sutura cranica
    lobanjske kosti ossa del cranio
    lobanjsko dno base cranica
  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • okrásen (-sna -o) adj. decorativo, ornamentale, di decorazione; esornativo:
    okrasni predmeti oggetti ornamentali
    okrasne rastline piante ornamentali
    bot. okrasna bučka coloquintide (Citrullus colocynthis)
    lit. okrasni pridevek epiteto, epitheton ornans
    obrt. okrasni šiv punto ornamentale
    okrasna obroba balzana
    arhit. okrasna palica rudente
    okrasni čop pompon
    okrasni okov boccola, borchia
    okrasni predmet bibelot
    arhit. okrasni rob fregio, modanatura
    okrasni stolpič pinnacolo
    okrasni žleb sguscio
    okrasni žlebič (pri triglifu) glifo
  • sagitálen (-lna -o) adj. anat. sagittale:
    sagitalni šiv sutura sagittale
  • spáran (-a -o) adj. scucito; disfatto:
    sparan šiv scucitura
  • stránski (-a -o) adj.

    1. laterale, di lato, di fianco:
    stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
    stranski vhod ingresso laterale
    stranski pogled veduta di lato

    2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
    stranska cesta via, strada laterale
    gled. stranski igralec attore generico
    stranska (sorodstvena) linija linea collaterale

    3. marginale, secondario; extra:
    stranska vprašanja questioni, problemi marginali
    stranski zaslužek guadagno extra
    stranski proizvod sottoprodotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. stranska korenina radice avventizia
    hidr. stranski jez contrargine
    šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
    obl. stranski šiv stelo, baghetta
    geogr. stranski tok diffluente
    farm. stranski učinek effetto collaterale
    elektr. stranski vod derivazione
    navt. stransko bočno jadro scopamare
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • zánkast (-a -o) adj. a maglie:
    tekst. zankasta tkanina tessuto a spugna, bouclé
    elektr. zankasto navitje avvolgimento embricato
    obrt. zankasti šiv punto a nodo
  • zunánji (-a -e)

    A) adj.

    1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
    zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
    med. zunanje poškodbe lesioni esterne
    zunanji del obleke il disopra di un abito
    anat. zunanja spolovila genitali esterni
    zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

    2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
    zunanja temperatura temperatura esterna
    prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

    3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
    zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
    zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
    minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

    4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
    zunanji gojenci (allievi) esterni
    zunanji sodelavci collaboratori esterni

    5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
    zunanji mir pace esteriore
    veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
    zunanja zveza legame verbale
    zunanja formalnost cerimonia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
    avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
    voj., hist. zunanja utrdba rivellino
    navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
    lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
    geol. zunanje sile forze esogene
    fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
    šol. zunanji gojenec semiconvittore
    zunanji hodnik ballatoio
    hidr. zunanji jez diga foranea
    mat. zunanji kot angolo esterno
    voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
    jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
    mat. zunanji pas perimetro
    astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
    inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
    film. zunanji posnetki esterni
    zunanji sloj superficie
    anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
    obl. zunanji šiv cucitura esterna
    pren. zunanji videz veste
    biol. zunanji zajedavec ectoparassita
    fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
    avt. zunanje ogledalo deflettore
    pren. zunanje poveličevanje retorica
    arhit. zunanje stopnišče scalea
    anat. zunanje uho orecchio esterno

    B) zunánji (-a -e) m, f, n
    soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto
Število zadetkov: 11