ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.
1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni
2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani
4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
Zadetki iskanja
- ostrênje (-a) n affilatura, aguzzatura, aguzzata, arrotatura, ravvivatura:
ostrenje brusa la ravvivatura della mola - ostrína (-e) f
1. filo, taglio:
zgubiti ostrino perdere il taglio
2. acutezza (della vista, dell'udito); pren. finezza:
ostrina sluha acutezza, finezza di udito
3. rigore, severità, asprezza (della pena); rigore, crudezza (dell'inverno); ekst. asprezza (della critica)
odlomiti ostrino besedam smussare la punta alle parole, mitigare il tono della critica
gnati vse na ostrino cercare sempre lo scontro, assumere sempre posizioni intransigenti
fot. naravnati ostrino mettere a fuoco
fot. globinska ostrina profondità di campo - ostríti (-ím) imperf.
1. affilare, aguzzare, arrotare:
ostriti nož affilare il coltello
ostriti svinčnik appuntire la matita
2. ekst. inasprire, rendere più rigoroso:
ostriti merila za ocenjevanje inasprire i criteri della valutazione
3. aguzzare; acuire:
ostriti vid, uho aguzzare la vista, le orecchie
ostriti okus affinare il gusto
4. ekst. inasprire; potenziare, aggravare:
ostriti napetost inasprire la tensione - osveževáti (-újem) | osvežíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. rinfrescare, refrigerare (tudi pren.)
2. ristorare; vivificare
3. pren. rinnovare
4. vet.
osveževati pasmo migliorare la razza
B) osveževáti se (-újem se) | osvežíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
1. rinfrescarsi
2. ristorarsi - osvojèn (-êna -o) adj.
1. conquistato, espugnato, vinto:
osvojena trdnjava la fortezza espugnata
šport. osvojene medalje le medaglie conquistate, vinte
2. (naučen, pridobljen) appreso, acquisito:
osvojene veščine le abilità, le conoscenze acquisite - ošpíčen (-a -o) adj. aguzzo, appuntito:
imeti ošpičen jezik avere la lingua velenosa, pungente, tagliente - otemnéti (-ím) | otemnévati (-am) perf., imperf.
1. oscurarsi, offuscarsi (tudi ekst.) ottenebrarsi:
pren. um mu je otemnel gli si ottenebrò la mente
pren. njegova slava je otemnela la sua fama si è offuscata
2. (postati mrk, neprijazen) accigliarsi, rannuvolarsi (in volto) - otépati (-am) | otêpsti (otêpem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci
2. battere (i cereali)
3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare
4. pren. mangiare, spolverare
5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada
B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.
1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica
2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica
3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza - otírati (-am) | otréti (otrèm) imperf., perf.
1. asciugare; knjiž. tergere:
otreti potno čelo asciugare la fronte madida
2. strofinare, sfregare:
otreti si zaspane oči sfregarsi gli occhi assonnati
otirati komu solze asciugare le lacrime a qcn. (tudi pren.) - otròk (-ôka) m
1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare
2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire
3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero - otróški (-a -o) adj. del bambino, dei bambini, per bambini, infantile, d'infanzia; pediatrico:
otroški organizem l'organismo del bambino
otroška domišljija la fantasia dei bambini
otroški govor il linguaggio dei bambini
otroška bolezen malattia infantile (tudi pren.)
muz. otroški zbor coro di voci bianche
otroška obleka, postelja, soba vestito per bambini; letto per bambini, letto del bambino; lettino, stanza dei bambini
otroška mornarska obleka marinara
otroški film film per bambini
otroški vrtec scuola materna; asilo infantile, d'infanzia
otroške jasli asilo nido
otroška klinika clinica pediatrica
otroška negovalka puericultrice
otroški zdravnik pediatra
otroški dodatek assegni familiari
otroška pisava scrittura infantile
gastr. otroški piškoti savoiardi
med. otroška paraliza paralisi infantile, poliomelite
med. otroška smola meconio
otroška soba nursery
otroška stajčica corpetto
farm. otroška svečka nipiosupposta
igre otroška troblja trombetta
šport. otroška vlečnica telebaby
otroška vzgojiteljica maestra giardiniera
obl. otroški pajac pagliaccetto
otroški plašč paltò
otroški voziček carrozzella, passeggino
otroško strašilo gattomammone
med. otroško zdravstvo pediatria - ovádba (-e) f denuncia; delazione:
anonimna, pisna ovadba denuncia anonima, scritta
kriva ovadba falsa denuncia
dati, vložiti ovadbo presentare, esporre denuncia
groziti z ovadbo minacciare la denuncia - ôvca (-e) f
1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
ovca bleja, beketa la pecora bela
čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
krotek kot ovca docile come un agnello
zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
garjava ovca pecora rognosa
karakul ovca karakul
merino ovca pecora merino
vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi
2. pren. pecora; pavido:
vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
razbežati se kot ovce scappare come le pecore
biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
pren. črna, garjava ovca pecora nera
pejor. ovce pecorame - ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)
A) imperf., perf.
1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
ovijati s slamo (steklenice) impagliare
2. avvinghiare; cingere:
oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia
3. foderare, incartare
4.
ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato
5. avvolgere, torcere:
ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
pren. ovijati steklenico sbevazzare
ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
oviti z žalnim trakom abbrunare
B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero - ovínek (-nka) m curva; svolta; voltata; tortuosità; ekst. giravolta, meandro:
oster ovinek una curva brusca
na poti domov narediti ovinek tornare a casa per la strada più lunga
cesta se v ovinkih spušča v dolino la strada scende in tornanti a valle
pren. reči kaj brez ovinkov dire qcs. senza ambagi; dire chiaro e tondo, senza preamboli, senza giri di parole
pren. po ovinkih indirettamente
pren. ogibati se koga v velikih ovinkih tenersi alla larga da qcn.
pren. hoditi po ovinkih farla lunga - oznáčba (-e) f indicazione; designazione, definizione; caratteristica; segno distintivo, contrassegno:
geogr. označba krajev in razdalj indicazione delle località e delle distanze
osnovna označba nekega časa la caratteristica principale di un periodo
muz. dinamična označba segno dinamico
muz. interpretacijska označba segno interpretativo
vet. označba živali s tetoviranjem, z žigom contrassegno del bestiame mediante tatuaggio, marchio - označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.
1. segnare, contrassgnare, marcare:
označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
označiti igralne karte segnare le carte da gioco
2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
besede označujejo pojme le parole indicano concetti
to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali
3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura
4. descrivere
5. dimostrare, indicare:
rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. označevati prstni red diteggiare
označiti s kratico siglare
označevati s paragrafi paragrafare
lingv. označevati naglas accentare
označiti z monogramom cifrare - oznaníti (-im) | oznanjeváti (-újem) perf., imperf.
1. annunciare, notificare, rendere noto
2. preannunciare; predire:
oblaki oznanjujejo nevihto nuvole foriere di tempesta, nuvole che preannunciano la tempesta
3. rel.
oznanjevati evangelij diffondere il vangelo, evangelizzare
PREGOVORI:
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda, s'imbroda - ožgáti (ožgèm) | ožígati (-am) perf., imperf.
1. abbruciacchiare; bruciare:
strela je ožgala drevo un fulmine ha abbruciacchiato un albero
slana je ožgala ajdo la brina ha bruciato il grano saraceno
2. scottare; abbronzare
3. pren.
ožgati z jeznim pogledom, z jeznimi pogledi fulminare con lo sguardo, con occhiate
ožgati z bičem dare una frustata
ožgati (z ožigalkami) scottare