Franja

Zadetki iskanja

  • práviti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. dire, raccontare:
    kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
    praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
    kako že pravi pesnik come dice il poeta
    številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

    2. dire, affermare:
    statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
    rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

    3. dire, recitare:
    tretji člen pravi l'articolo tre recita
    pregovor pravi il proverbio dice

    4. dire, chiamare:
    ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
    saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
    pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
    meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
    ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
    nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
    večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

    B) práviti se (-i se) perf. impers.

    1. vuol dire, significa:
    jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
    kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

    2. si dice; si chiama:
    dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
    vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

    3. cioè, vale a dire:
    Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
  • predstáviti (-im) | predstávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. presentare, fare le presentazioni:
    predstaviti prijatelja staršem presentare un amico ai genitori

    2. presentare, rappresentare, illustrare, esibire, raffigurare:
    slike predstavljajo prizore iz življenja Janeza Krstnika i quadri raffigurano scene della vita del Battista
    predstaviti nov tip avtomobila presentare, lanciare un nuovo modello di automobile
    on predstavlja zmernejše krilo stranke rappresenta l'ala moderata del partito

    B) predstáviti se (-im se) | predstávljati se (-am se) perf., imperf. refl. presentarsi:
    predstaviti se občinstvu presentarsi al pubblico

    C) predstáviti si (-im si) | predstavljati si (-am si) perf., imperf. refl. immaginarsi, figurarsi:
    predstavljajmo si, kaj bi to pomenilo za nas immaginiamoci cosa ciò significherebbe per noi
  • prehodíti (-hódim)

    A) perf. percorrere, fare (un percorso), coprire, superare, camminare, girare:
    prehoditi deset kilometrov fare (a piedi) dieci chilometri
    prehoditi velike razdalje coprire, superare grandi distanze
    prehoditi ves svet girare il mondo
    ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo camminavano ore e ore senza scambiarsi una parola
    gospodarstvo mora prehoditi dolgo pot do stabilizacije l'economia nazionale deve superare un lungo percorso per assestarsi

    B) prehodíti se (-hódim se) perf. refl. sgranchirsi (le gambe)
  • prehúd (-a -o) adj. molto severo; molto duro, molto forte; molto grave; molto squallido;
    prehudi starši genitori molto severi
    prehudi časi tempi molto duri
    prehud mraz freddo molto forte; pog. freddo cane
    prehuda revščina la più squallida miseria
    to je prehuda bolezen, da bi jo zdravili s čaji una malattia troppo grave da poter curarsi con le tisane
  • préj

    A) adv.

    1. (v krajšem času, hitreje) prima:
    priti prej na delo venire prima al lavoro
    čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
    čim prej quanto prima
    knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
    vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
    malo prej poc'anzi

    2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
    prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
    zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
    prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
    dan prej il giorno prima
    moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

    3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
    dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

    4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
    nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
    prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
    prej imenovani il sopraddetto
    prej navedeni il sopraindicato
    prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

    B) préj ko konj.

    1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
    vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

    2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
    prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga
  • prékla (-e) f

    1. pertica, palo; bacchio:
    potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
    fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
    s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
    biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
    držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie

    2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone

    3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
    prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
    žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo
  • premetáti (-méčem) | premetávati (-am) perf., imperf.

    1. spalare, smuovere:
    premetati pesek spalare la sabbia

    2. frugare, rovistare; tramestare, mettere a soqquadro:
    premetati hišo mettere a soqquadro tutta la casa

    3. sballottare, sbattere:
    vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja la tempesta sballottava la nave come fosse di carta
    premetavati karte giocare a carte
    premetavati misel po glavi rimuginare un pensiero
  • prepíh (-a) m

    1. giro d'aria, spiffero

    2. ekst. critica, occhio critico;
    odgovorne funkcije bi morale biti stalno na prepihu le cariche di responsabilità dovrebbero essere sempre trasparenti
    Slovenci živimo na prepihu najrazličnejših političnih in kulturnih vplivov noi sloveni viviamo al crocevia dei più diversi influssi politici e culturali
  • prestáviti (-im) | prestávljati (-am) perf., imperf.

    1. spostare;
    močan, da bi gore prestavljal forte da smuovere le montagne
    bil je utrujen in je komaj prestavljal noge era stanco da muovere le gambe a fatica
    prestaviti strugo cambiare, spostare l'alveo (del fiume)
    vse dopoldne prestavljam lonce tutto il giorno non faccio altro che arrabattarmi con le pentole

    2. adm. trasferire; distaccare

    3. rimandare, rinviare, posporre

    4. avt. cambiare la marcia

    5. star. tradurre
  • prestréči (-stréžem) | prestrézati (-am) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare; raccogliere:
    prestreči odtekajočo kri arrestare il sangue che cola

    2. parare:
    prestreči udarec parare il colpo

    3. afferrare:
    padla bi, če je ne bi prestregel sarebbe caduta se non l'avesse afferrata

    4. intercettare:
    prestreči skrivno poročilo intercettare un messaggio segreto

    5. avvertire, percepire:
    prestreči zvočne signale avvertire dei segnali acustici
    naprave so prestregle potresne sunke le apparecchiatura hanno registrato scosse di terremoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prestreči komu besedo interloquire
    prestreči pogled cogliere lo sguardo
    prestreči komu pot tagliare la strada a qcn.
    šport. prestreči žogo intercettare la palla
  • preštéti (-štéjem) | preštévati (-am) perf., imperf. contare, ricontare:
    preštevati glasove (pri volitvah) fare lo spoglio dei voti, scrutinare
    pren. prešteti, preštevati komu kosti spianare le costole a qcn.
    prešteti komu ure decidere di ammazzare
    koga lahko na prste prešteti poter contare sulle dita di una mano
    kaj narediti, kot bi do pet preštel fare qcs. in quattro e quattr'otto
    biti suh, da bi mu lahko kosti, rebra preštel essere così magro da poter contargli le ossa
  • pretèma adv. (v poved. rabi)
    pretema je že, da bi šel zdoma è troppo buio per uscire di casa
  • pretèmno adv. in modo troppo scuro; (v poved. rabi)
    pretemno je, da bi kaj videl è troppo buio per vedere qualcosa
  • pretendírati (-am) imperf.

    1. pretendere:
    pretendirati na prestol pretendere al trono

    2. pretendere, presumere:
    knjiga pretendira na to, da bi bila znanstvena il libro pretende di essere scientifico, ha pretese di scientificità
  • prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
    preveč je ljudi c'è troppa gente
    preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
    popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
    imam preveč dela ho troppo da fare
    pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
    kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
    preveč ga je è troppo grasso
    imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
  • prevetrítev (-tve) f areazione, ventilazione, arieggiamento; pren. ventata di aria fresca:
    organizacija rabi prevetritev, je potrebna prevetritve l'organizzazione ha bisogno di un po' d'aria fresca
    potrebna bi bila prevetritev ci vorrebbe un po' d'aria fresca
    kadrovske spremembe bodo morda prinesle dobrodošlo prevetritev programov il rinnovo dei quadri porterà anche una ventata di aria fresca nei programmi
  • prevetríti (-ím) | prevetrováti (-újem) perf., imperf.

    1. aerare, arieggiare, ventilare

    2. pren. sistemare, ordinare; portare una ventata di aria fresca, portare un po' di aria fresca:
    to bi lahko prevetrilo zatohlo kulturniško vzdušje ciò potrebbe portare un po' di aria fresca nella stantia atmosfera culturale
  • prezgódaj adv. troppo presto; prematuramente, (v pov. rabi) prematuro; anzitempo:
    prezgodaj je umrl morì anzitempo
    prezgodaj bi bilo, če bi trdili, da sarebbe prematuro affermare che
  • pričakováti (-újem) imperf. attendere, aspettare, aspettarsi, ripromettersi; essere in attesa:
    tega ne bi bil nikoli pričakoval non me lo sarei mai aspettato
    kot je bilo pričakovati come era da aspettarsi
    pričakovati goste na kosilu, pri kosilu aspettare gente a pranzo
    letos pričakujemo dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi