Franja

Zadetki iskanja

  • obsodíti (-im) | obsójati (-am) perf., imperf.

    1. jur. condannare, comminare una pena; ekst. condannare, deplorare, deprecare:
    obsoditi na denarno kazen, na smrt condannare a pena pecuniaria, a morte
    obsoditi na dosmrtno ječo condannare all'ergastolo, comminare la pena dell'ergastolo
    obsoditi teroristično dejanje deprecare l'atto terroristico

    2. accusare:
    po krivem obsoditi accusare ingiustamente
    ekst. obsoditi koga za izdajalca accusare uno di tradimento
    obsoditi koga za neumnega dare a uno dello stupido
  • obstánek (-nka) m

    1. esistenza; sopravvivenza:
    boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
    žarg. šport. zmaga, ki zagotavlja obstanek v ligi una vittoria che assicura la non retrocessione

    2.
    ne imeti obstanka non aver pace, requie
    pri njem denar nima obstanka spende, scialacqua tutti i soldi; ha le mani bucate
  • obteževáti (-újem) | obtežíti (-ím) imperf., perf.

    1. caricare, appesantire; pressare; aer., navt. zavorrare:
    tekst. obtežiti svilo caricare la seta
    navt. obtežiti ladjo lastrare

    2. ekst. gravare
  • obtŕkati (-am) | obtrkávati (-am) perf., imperf.

    1. battere:
    obtrkavali so rešetke, če ni katera prepiljena battevano sulle sbarre per vedere se qualcuna non fosse stata segata

    2. med. percuotere (nell'auscultazione)

    3. (otrkati, otrkavati) scuotere:
    obtrkati sneg s čevljev scuotere la neve dalle scarpe
  • obudíti (-ím) | obújati (-am) perf., imperf.

    1. rianimare:
    obuditi z umetnim dihanjem rianimare con la respirazione artificiale

    2. risvegliare, risuscitare, richiamare alla memoria, rievocare; restaurare; restituire:
    obuditi (oživiti)
    starinske običaje restaurare le antiche usanze

    3. (vzbuditi, vzbujati) svegliare, destare, ridestare:
    učitelj je znal obuditi v učencih ljubezen do lepega il maestro ha saputo destare negli scolari l'amore per il bello
  • obveljáti (-ám) perf.

    1. prevalere, imporsi:
    nazadnje je obveljalo njegovo mnenje finì col prevalere la sua

    2. essere considerato, trattato (come)
  • obvestíti (-ím) | obvéščati (-am) perf., imperf. informare, avvertire, avvisare, dare notizia (di qcs. a); notificare; segnalare; ragguagliare:
    starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred prihodnji torek si informano i genitori che l'iscrizione alla I classe avrà luogo martedì prossimo
    obvestiti policijo avvertire la polizia
    knjiž. koga o kom, o čem obvestiti rendere edotto qcn. su qcs.
  • obvéza (-e) f

    1. med. fascia, benda; fasciatura, bendatura, bendaggio; obveze medicazione:
    mavčna obveza ingessatura
    menjati obveze cambiare la medicazione

    2. impegno, obbligo; vincolo:
    izpolniti obveze tener fede agli impegni
    nalagati obveze imporre obblighi
    sprejemati obveze impegnarsi
    obveza, sprejeta s prisego vincolo del giuramento
  • obvézati (-véžem) | obvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. med. bendare, fasciare:
    obvezati rano bendare, fasciare la ferita

    2. obbligare, impegnare, vincolare:
    obvezati koga k molku imporre a qcn. il vincolo del silenzio

    B) obvézati se (-véžem se) | obvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. impegnarsi, incaricarsi:
    podjetje se je obvezalo, da bo dela končalo v tem letu l'impresa si è incaricata di finire i lavori entro l'anno
  • obvéznost (-i) f obbligo, impegno, obbligatorietà; dovere; pren. servitù:
    družabne obveznosti obblighi sociali
    moralna obveznost dovere morale
    pravice in obveznosti i diritti e i doveri
    šolska obveznost istruzione obbligatoria
    vojaška obveznost servizio militare (di leva)
    družinske obveznosti impegni familiari; pren. la servitù della famiglia
  • obviséti (-ím) perf. restare attaccato, rimanere appeso; pendere;
    na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj sul viso si disegnò un sorriso di soddisfazione
    pren. vprašanje je obviselo v zraku la domanda restò sospesa a mezz'aria
    pren. njegovo življenje je obviselo na nitki la sua vita è appesa a un filo
  • očenàš (-áša) m rel. padrenostro, pater; nareč. rosario:
    biti gotovo kot očenaš essere sicuro come la morte
  • očístiti (-im) | očíščati (-am)

    A) perf., imperf. ➞ čistiti

    1. pulire, ripulire, nettare:
    očistiti ribe, solato nettare i pesci, l'insalata

    2. pren. purificare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. očistiti rano ripulire la ferita
    voj. očisti minsko polje sminare, bonificare un campo minato
    voj. očistiti teren rastrellare una zona
    očistiti onesnažene vode disinquinare, depurare le acque
    agr. očistiti kamenja spietrare
    očistiti mastne madeže sgrassare
    očistiti proda sghiaiare
    gastr. očistiti ribo sfilettare
    očistiti rudo sfangare
    očistiti soli dissalare
    očistiti suhih vej sterpare

    B) očístiti se (-im se) | očíščati se (-am se) perf., imperf. refl. pulirsi, nettarsi; purgarsi
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • odbíjati (-am) | odbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. staccare (battendo); stroncare

    2. respingere, ricacciare; parare, ribattere (la palla)

    3. fiz. riflettere

    4. disturbare, infastidire; disgustare

    5. respingere, rifiutare (un dono)

    6. ekon. detrarre, defalcare, trattenere, ritenere, sottrarre, dedurre:
    odbiti stroške sottrarre le spese
    odbiti odstotek ritenere una percentuale

    7. battere (l'ora), suonare:
    polnoč je odbila ha suonato la mezzanotte
    zadnja ura mu je odbila è suonata la sua ultima ora, è morto
    pren. špekulantom je odbila zadnja ura per gli speculatori è finita
    odbila je ura ločitve è giunto il momento del commiato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odbiti komu glavo tagliare la testa a uno, ammazzare uno
    odbiti besedam ost smussare il tono aspro del discorso
    odbiti roge komu ammansire qcn., far mitigare le pretese di uno
    na vprašanje je ostro odbil alla domanda rispose, ribattè aspramente
    trg. odbiti taro tarare

    B) odbíjati se (-am se) | odbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rimbalzare; ekst. ripercuotersi

    2. riflettersi (luce)

    3. (ri)echeggiare
  • odbrénkati (-am) perf.

    1. muz. finir di suonare (uno strumento a corda); strimpellare; straziare (una musica)

    2. pren. dire, recitare (in fretta)

    3. pren. fare, finire

    4. sfibbiare, pagare (soldi)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. ne bo več dolgo, kmalu bo odbrenkal presto tirerà le cuoia
    tudi njemu bo odbrenkalo finirà la pacchia anche per lui
  • odcedíti (-ím) | odcéjati (-am)

    A) perf., imperf. tr. scolare, sgocciolare, sgrondare; kem. decantare

    B) odcedíti se (-ím se) | odcéjati se (-am se) perf., intr. perf. refl. scolare; vulg.
    odcediti si mehur orinare, vuotare la vescica; pisciare
  • odéti (odénem) | odévati (-am)

    A) perf., imperf. (ri)vestire, (ri)coprire; ekst. ammantare:
    pren. odevati preteklost s slavo ammantare il passato di gloria

    B) odéti se (odénem se) | odévati se (-am se) perf., imperf. refl. vestirsi, coprirsi; ammantarsi:
    polje se odeva v zeleno (zeleni) la campagna si veste di verde
    vas se je odela v čudovit mir il villaggio sprofondò in una incantevole quiete
    odeti se v sen sprofondare nel sonno
  • odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. rispondere; replicare:
    pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
    odgovoriti primerno rispondere a tono
    odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
    adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

    2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

    3. replicare, ribattere, controbattere

    4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
    odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
    odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

    5. (zagovarjati se) rispondere:
    za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
    obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

    6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
    do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

    7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
    to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
    blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
    izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
    dati odgovor dare una risposta, rispondere
    jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
    odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
    evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
    imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
    v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
    odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
    jur. odgovor na repliko duplica