obnávljati (-am) | obnovíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. rinnovare, rimettere a nuovo; restaurare; ristrutturare; ripristinare:
obnavljati hišo rimettere a nuovo la casa
obnoviti stavbo ripristinare un edificio
2. ristabilire, riprendere; riallacciare; ripristinare; risuscitare:
obnoviti prijateljstvo riallacciare i legami di amicizia
obnoviti pogajanja riprendere le trattative
obnoviti (oživiti)
običaj risuscitare un'usanza
3. rievocare, rivivere; šol. ripassare, ripetere:
obnavljati spomine rievocare i ricordi
obnavljati učno snov ripassare la materia
B) obnávljati se (-am se) | obnovíti se (-ím se) imperf., perf. refl. rinnovarsi; ricrescere
Zadetki iskanja
- obnóva (-e) f rinnovamento, rinnovo; restaurazione, restauro; ricostruzione, riedificazione; ristrutturazione; šol. riassunto orale:
povojna obnova dežele riedificazione postbellica del Paese
jur. obnova procesa rinnovo del processo
ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
gozd. obnova gozdov risarcimento dei boschi - obogatíti (-ím)
A) perf. tr.
1. arricchire:
kupčije so ga obogatile i commerci lo arricchirono, si arrichì coi commerci
2. (številčno povečati) arricchire, accrescere; pren. impinguare, rimpolpare:
knjižnico so obogatili z novimi primerki la biblioteca fu arricchita di nuovi acquisti
3. (izboljšati kakovost, vrednost) arricchire, migliorare; integrare:
obogatiti zemljo z gnojenjem arricchire, migliorare la terra coi concimi
obogatiti z vitamini vitaminizzare
B) obogatíti se (-ím se) perf. refl. arricchirsi; pren. ingrassarsi:
obogatiti se na račun nekoga arricchirsi a spese di qcn.
izpoved priče se obogati z novimi detajli il resoconto del testimone si arricchisce di nuovi particolari - obók (-a) m arco, volta:
obok hodnika la volta del corridoio
arhit. banjasti, križni, mrežasti, polkrožni, šilasti, zvezdasti obok volta a botte, a crociera, a costoloni, a tutto sesto, a sesto acuto, stellata
anat. lobanjski obok volta cranica
nebesni obok volta celeste - oboževálec (-lca) | -lka (-e) m, f ammiratore (-trice); adoratore (-trice); fan; šalj. spasimante:
dekle ima veliko oboževalcev la ragazza ha molti spasimanti - obplúti (-plôvem) perf. navt.
1. circumnavigare
2. evitare
3. navigare:
obpluti vso tirensko obalo navigare lungo tutta la costa tirrenica - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - obrámba (-e) f
1. difesa:
preiti iz obrambe v napad passare dalla difesa all'attacco
minister za obrambo ministro della Difesa
2. (varstvo) difesa; protezione; pren. scudo:
obramba proti mrazu difesa dal freddo
voj. raketna obramba scudo missilistico
3. šport. (igra, igralci) difesa:
conska obramba difesa a zona
slaba obramba gioco fiacco, moscio della difesa
4. jur. (zagovor; branilec); difesa, difensore:
besedo ima obramba la parola alla difesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. indijska obramba difesa indiana
napad je najboljša obramba la migliore difesa è l'attacco
med. obramba organizma proti bolezni difesa dell'organismo dalla malattia
voj. protiletalska, protiraketna obramba difesa antiaerea, antimissile
jur. legitimna obramba (silobran) legittima diffesa
v mojo, tvojo, njegovo (njeno) obrambo a mio, tuo, suo discarico
obramba ozkih interesov settorialismo, corporativismo - obraníti (-im)
A) perf. preservare, salvare, difendere, proteggere, riparare;
hlev je zgorel, hišo pa so obranili la stalla è bruciata, la casa invece è stata salvata
šport. obraniti naslov prvaka difendere, conservare il titolo (di campione)
šol. obraniti disertacijo discutere la tesi
B) obraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; salvarsi - obratovánje (-a) n esercizio; funzionamento; attività:
neprekinjeno, poskusno obratovanje attività regolare, di prova
spraviti stroj v obratovanje mettere la macchina in azione
izročiti novi hotel v obratovanje aprire, inaugurare un nuovo albergo - obratováti (-újem) imperf. essere in esercizio, in funzione; far servizio, funzionare, lavorare:
hidroelektrarna že obratuje la centrale idroelettrica è già in funzione
letalo obratuje na progi Ljubljana-Frankfurt l'aereo fa servizio sulla linea Lubiana-Francoforte - obràz (-áza) m
1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico
2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto
3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica - obremeníti (-ím) | obremenjeváti (-újem) perf., imperf.
1. caricare, gravare, onerare:
obremeniti z davki caricare, gravare, onerare di tasse
obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano aggravare, caricare lo stomaco di cibi pesanti
2. (z delom) oberare, sovraccaricare (di lavoro), gravare:
obremenjevati učence z nalogami gravare gli alunni di compiti
3. gravare (su), essere a carico (di)
4. (obtožiti, obtoževati) accusare
5. teh. azionare, sollecitare:
obremeniti motor, stroj sollecitare, azionare il motore, la macchina
6. addebitare:
obremeniti račun addebitare sul conto
7. jur. gravare:
obremeniti s hipoteko gravare di ipoteca
8. navt.
obremeniti z balastom inzavorrare - obrísati1 (-ríšem)
A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
obrisati posodo asciugare le posate
obrisati prah pulire la polvere
obrisati nos pulire, pulirsi il naso
pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)
B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi - obróbljen (-a -o) adj. orlato; listato:
črno obrobljen listato di nero
z zlatom obrobljena očala occhiali con la montatura in oro
zool. obrobljeni kozak ditisco (Dytiscus marginalis) - obróč (-a) m
1. cerchio; ekst. (na kolesu) cerchione; šport. (na telovadnih napravah) anello; (na palici ipd. ) ghiera; hist. (mučilna naprava) ruota; kem. anello:
nabiti obroče na sod cerchiare la botte
2. voj. accerchiamento
3. pren. stretta, assillo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre poganjati obroč spingere il cerchio
obroč za bika nasiera
strojn. batni obroč fascia elastica
teh. centrirni obroč centratore
elektr. drsni obroč anello collettore
anat. medenični obroč anello pelvico
navt. obroč za privezovanje (plovila) anello d'ormeggio
navt. rešilni obroč salvagente
astr. Saturnov obroč anello di Saturno
astr. obroč (pri nebesnem globusu) armilla
obl. obroč (pri krinolini) guardinfante - obróček (-čka) m
1. dem. od obroč cerchietto, anello:
zlati obroček anello, fede matrimoniale
izmenjati si zlata obročka scambiarsi la fede nuziale
anat. maternični obroček anello intrauterino
obroček za ključe anello portachiavi
obroček za grizenje zanna, dentaruolo
obroček za prtičke portatovagliolo
2. bot., zool. anello - obsedéti (-ím) perf.
1. restar seduto
2. restare;
dekle je obsedelo la ragazza è rimasta zitella
pren. obsedeti med dvema stoloma tenere un piede in due scarpe, in due staffe - obsèg (-éga) m
1. mat. circonferenza, perimetro
2. estensione; dimensione; ambito; gamma; gravità::
muz. obseg registra la gamma di un registro
obseg knjige dimensione del libro
pomenski obseg besede ambito semantico della parola
obseg izgub la gravità delle perdite
obseg naložb il volume degli investimenti
muz. obseg glasu il volume della voce
farm. obseg delovanja (zdravila) spettro
ekon. obseg prodaje fatturato - obsôdba (-e) f jur. condanna; ekst. condanna, deplorazione, deprecazione:
izreči obsodbo emanare una condanna
pogojna obsodba condanna con la codizionale, condanna condizionale
obsodba na denarno, zaporno kazen condanna a pena pecuniaria, alla prigione
obsodba v odsotnosti condanna in contumacia
izzvati splošno obsodbo suscitare la deplorazione generale